Zaupanje Nemcev v politiko: pogled na pet let krize

Zaupanje Nemcev v politiko: pogled na pet let krize

Prvo koronsko blokado so v Nemčiji uvedli 22. marca 2020, kar se je začelo kot drastičen ukrep za zajezitev pandemije. Ta dvotedenski ukrep je povzročil obsežne omejitve stikov, policijsko uro ter zaprtje šol in vrtcev. Pred petimi leti so bile posledice teh odločitev opazne in so trajno vplivale ne le na javno življenje, ampak tudi na zaupanje prebivalcev v politične institucije. Študija o Univerza v Oldenburgu in Leibniz Institute for Educational Trajectories (LIfBi) preučuje to spremembo političnega zaupanja v kontekstu pandemije.

V prvem letu pandemije se je povečalo zaupanje v nemške politične institucije. Tako imenovani »učinek zbiranja okoli zastave« je povzročil dvig zaupanja z 2,37 na 2,55 na lestvici od 1 do 4. Še posebej na začetku krize sta zvezna vlada in bundestag prejela dodatek zaupanja. V drugem letu pandemije pa je zaupanje znova padlo, tako v zvezni vladi kot v bundestagu. Tudi policija, ki je imela v tem času osrednjo vlogo, je izgubila trajno zaupanje in ni več dosegla predkrizne ravni. To poudarja kompleksno dinamiko na delu med pandemijo.

Zaupanje medijev v času krize

Študija je preučevala tudi zaupanje v različne vrste medijev. Medtem ko je zaupanje v lokalne in javne medije v prvem letu veljalo za stabilno, je zaupanje v družbene medije močno padlo. Zanimivo je, da se je povprečno zaupanje medijev v letu 2023 znova povečalo, tiskani mediji pa so ostali pod ravnjo pred krizo. Analiza, predstavljena v članku avtorja GWP – Družba. Posel. politika osvetli, kako se je med pandemijo spremenilo specifično zaupanje v ključne odločevalce in splošno zaupanje v politični sistem.

Raziskava je temeljila na anketnih podatkih 7.008 anketirancev Nacionalnega izobraževalnega sveta (NEPS) med letoma 2017 in 2023. Upoštevane so bile tudi regionalne razlike, stopnje incidence in stresorji, povezani s pandemijo. Študija je del projekta »Politična stališča in politična udeležba kot posledica pandemije Covid-19« (PEPP-COV), ki ga je financiralo Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave.

Dolgoročni družbeni učinek

Izzivi, s katerimi se je soočila Nemčija, niso bili omejeni na pandemijo koronavirusa. Za družbene razmere so značilne krize od finančne krize leta 2008, ki sta ji sledili kriza evra in begunska kriza. Sedanja ruska agresivna vojna proti Ukrajini ter z njo povezana energetska kriza in inflacija so dodatno vplivale na zaupanje v medije Zvezna agencija za državljansko izobraževanje poročali. V tem kontekstu ima zaupanje v medije ključno vlogo pri prenosu informacij in odločanju državljanov.

Leta 2022 je 62 % vprašanih izjavilo, da zaupa javni radioteleviziji, vendar to predstavlja zmanjšanje s 70 % leta 2020. Kljub nenehnim izzivom večina prebivalstva meni, da je javna radiotelevizija pomembna, 62 % pa jih meni, da pomembno prispeva k demokraciji. Mlajši in visokošolsko izobraženi imajo običajno višjo stopnjo zaupanja v javno radiotelevizijo. Ta gibanja ponazarjajo postopno spreminjanje zaupanja medijev, ki je še posebej na preizkušnji v času krize.