Raziskovalci svetovnega razreda v Göttingenu: Raziskave podnebja v središču!

Raziskovalci svetovnega razreda v Göttingenu: Raziskave podnebja v središču!

10. septembra 2025 bo Akademija znanosti Spodnje Saške v Göttingenu podelila Gaussovo profesorsko mesto. To nagrado bo prejel prof. dr. Dennis Baldocchi s kalifornijske univerze Berkeley. Baldocchi je eden vodilnih strokovnjakov za interakcije kopnega in atmosfere in je pomembno prispeval k raziskavam izmenjave ogljika in vode med vegetacijo in atmosfero. V naslednjih dveh mesecih bo raziskoval na Fakulteti za gozdarstvo in gozdno ekologijo Univerze v Göttingenu, kjer bo tesno sodeloval s prof. dr. Alexandrom Knohlom, njegova ekipa pa bo sodelovala na oddelku za bioklimatologijo. Namen tega raziskovalnega sodelovanja je zagotoviti nove vpoglede v kompleksne interakcije v skoraj naravnih ekosistemih, ki so ključnega pomena za podnebne raziskave, zlasti glede učinkov podnebnih sprememb in rabe zemljišč.

Baldocchi je tudi soustanovitelj in znanstveni vodja mednarodne merilne mreže FLUXNET, ki se uporablja za beleženje izmenjave toplogrednih plinov in energije po vsem svetu. To ponazarja pomen njegovega dela za nadaljnji razvoj podnebnih raziskav in iz tega izhajajoče ocene posledic človekovih dejavnosti na naše okolje. Prihajajoči mednarodni simpozij o procesih izmenjave kopnega in atmosfere, ki bo potekal v Göttingenu v začetku oktobra 2025, bo zagotovil platformo za predstavitev najnovejših rezultatov raziskav in spodbujal znanstveno izmenjavo.

Interakcije v naravnih ekosistemih

V okviru raziskav na Univerzi v Göttingenu je delovno področje prof. Alexander Knohl bo analiziral interakcije med zemljo, življenjem in zrakom v naravnih ekosistemih. Med biološkimi, pedološkimi in atmosferskimi dejavniki obstajajo številni povratni procesi. Voda, ogljik, plini in trdne snovi so bistveni sestavni deli te izmenjave. Rastline in vegetacija imajo osrednjo vlogo in so pomembno vključeni v te medsebojne interakcije. Po drugi strani pa človekove dejavnosti, predvsem raba tal, pomembno vplivajo na dinamiko med različnimi sferami, ki jo podnebne spremembe še stopnjujejo.

Osrednji del raziskave je kmetijska meteorologija, ki se ukvarja z rastjo poljščin, vremenskimi razmerami pridelave in ustreznimi tveganji za kmetijstvo. Določene so številne raziskovalne prioritete, ki preučujejo učinke podnebnih sprememb na kmetijske ekosisteme na različnih prostorskih in časovnih lestvicah. To vključuje analizo možnih prilagoditvenih ukrepov in uporabo novih metod za preučevanje tveganj, povezanih z vremenom.

Kompleksni ritmi podnebja

Interakcije med procesi na kopenskem površju in podnebjem so očitne tudi v pojavu več ravnovesnih stanj. Zlasti v regijah, kot je Severna Afrika, lahko povratne informacije med atmosferskim kroženjem in vegetacijskim pokrovom povzročijo stabilne razmere v puščavi in ​​zelenih površinah. Takšne razlage ozelenitve Sahare v srednjem holocenu ponazarjajo, kako občutljivi so lahko ti ekološki sistemi na spremembe.

Dodatne študije, ki med drugim analizirajo vpliv večno zmrznjenih tal na podnebno ravnovesje, kažejo, da lahko interakcije med temperaturo tal, vodo in organskim ogljikom privedejo do dveh bistveno različnih stanj. Ta raziskava je bistvena za izboljšanje razumevanja dinamičnih interakcij med različnimi naravnimi sferami in pomaga prepoznati potencialna prehodna območja z manjšo odpornostjo na motnje.

Na splošno so delo prof. dr. Dennisa Baldocchija in raziskave v Göttingenu pomemben korak k boljšemu razumevanju kompleksnih interakcij med podnebjem, vegetacijo in človeškimi dejavnostmi. Ti vpogledi so ključni za razvoj učinkovitih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam.