Znanstveniki z univerze v Hildesheimu podirajo kulturne meje!

Znanstveniki z univerze v Hildesheimu podirajo kulturne meje!

6. maja 2025 ob 16.29 je bil napovedan pomemben razvoj v medkulturni filozofiji. Kolegialna raziskovalna skupina na Univerzi v Hildesheimu, ki jo financira Nemška raziskovalna fundacija, si je zadala cilj razbiti evrocentrični pogled na filozofijo. To poteka v sodelovanju z učenjaki z vsega sveta, da bi zagotovili širši pogled na filozofska vprašanja in tradicije. Osrednji igralec v tej raziskovalni skupini je mlajši profesor dr. Sool Park, ki govori o izzivih prenosa filozofskih idej med različnimi jeziki, hkrati pa gleda na filozofske tradicije zunaj pisnega jezika.

Dr. Park, rojen leta 1986 v Južni Koreji, je študiral filozofijo, matematiko in primerjalno književnost v Münchnu. Poučeval je na Korejski vojaški akademiji in leta 2021 doktoriral na Univerzi v Hildesheimu. Od oktobra 2023 je nižji profesor medkulturne filozofije na isti univerzi. Pri svojih raziskavah se Park posveča tako nemški kot vzhodnoazijski filozofiji in je v korejščino prevedel pomembna dela velikih, kot so Wittgenstein, Nietzsche in Hölderlin. Za njegovo akademsko kariero je značilno pomanjkanje stika z neevropsko filozofijo med študijem v Münchnu, kar ga je pripeljalo do intenzivnega proučevanja vzhodne in indijske filozofske tradicije med doktorskim študijem.

Raziskovalni pristopi in vprašanja

Raziskovalna skupina razmišlja tudi o pomembnosti različnih filozofskih tradicij v sedanjem globaliziranem svetu. Pri razmisleku o dialogu med filozofijo in kulturnimi razlikami se je raziskovalni fokus razvil na tri osrednja vprašanja: določitev relevantnih kulturnih razlik, refleksija lastne zgodovine in metodologije filozofije ter odnos filozofije do drugih disciplin. Relevanten primer so teze o medkulturni filozofiji, ki poudarjajo potrebo po rekonstituciji filozofije v dialoškem procesu.

Razprave o medkulturni filozofiji se pogosto vrtijo okoli stereotipnih predstav in načina opisovanja tujih kultur. V kontekstu sodobne filozofije se postavljajo pod vprašaj stereotipne kategorije, kot so "barbarsko", "eksotično" in "pogansko", da bi spodbudili boljše razumevanje med kulturami. Na medkulturno filozofijo bi torej lahko gledali kot na sredstvo za spodbujanje socialne kohezije z obravnavanjem migracij in kulturne izmenjave.

Pogled v prihodnost

Potreba po ponovnem premisleku humanistike, še posebej filozofije, v kontekstu globalizacije postaja vse bolj očitna. Sodelovanje z drugimi pristopi k razmišljanju in odpiranje filozofskega diskurza sta ključnega pomena za razvoj plodnih konceptov za prihodnjo kulturo. Zato postaja vse bolj aktualno vprašanje, katere tradicionalne ideje in koncepti so sposobni preživeti za prihodnje kulture.

Delo dr. Parka in pobude raziskovalne skupine univerze v Hildesheimu so pomembni koraki v tej smeri. Skupina ne le prispeva k medkulturni filozofiji, ampak tudi izziva obstoječe norme in prakse v filozofiji, ki so pogosto močno evrocentrične. Medkulturna filozofija bi se lahko izkazala za odločilno silo v globalni izmenjavi idej in v prizadevanju za boljše razumevanje med različnimi kulturami. Povečano povezovanje svetovnih filozofskih tradicij bo ključnega pomena za uveljavitev filozofije kot znanosti o raznolikosti.

Če povzamemo, lahko rečemo, da medkulturna filozofija predstavlja dinamično in perspektivno raziskovalno področje, katerega cilj je ustvarjanje globljega razumevanja raznolikih svetovnih filozofskih tradicij in s tem tudi preizpraševanje lastnega evropocentričnega pogleda. Glede na globalne izzive, s katerimi se sooča človeštvo, je upati, da bo medkulturna filozofija služila kot platforma za dialog in sodelovanje.

Za več informacij obiščite spletno stran Univerza v Hildesheimu, Academia.edu (1990-2001) in Academia.edu (2003).