Znanstveniki v Göttingenu: Novi projekti za boj proti dvigovanju morske gladine!
Dr. Anggi Hapsari in dr. Oliver Barnstedt z Univerze v Göttingenu sta prejela ERC Starting Grants za prelomne raziskovalne projekte o okolju in nevroznanosti.

Znanstveniki v Göttingenu: Novi projekti za boj proti dvigovanju morske gladine!
5. septembra 2025 je bilo objavljeno, da sta dr. Anggi Hapsari z Univerze v Göttingenu in dr. Oliver Barnstedt z Evropskega inštituta za nevroznanost Göttingen prejela ambiciozna sredstva Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Dr. Hapsari bo za svoj projekt "SaLtedPeat" prejela okoli 2 milijona evrov, medtem ko bo dr. Barnstedt za projekt "LearnMamBo" prejela okoli 1,5 milijona evrov. Oba projekta trajata pet let in sta posvečena temeljnim ekološkim in nevrološkim vprašanjem.
Raziskava dr. Hapsarija se osredotoča na učinke zasoljevanja tropskih obalnih šotišč, ki jih povzroča dvig morske gladine. Nevihtni valovi in slana morska voda predstavljajo veliko grožnjo sladkovodnim ekosistemom, kot so šotna barja. Njihove prejšnje raziskave kažejo zaskrbljujočo povezavo med zgodovinskim dvigom morske gladine in povečanimi požari v teh barjih. Cilj »SaLtedPeat« je podrobno preučiti učinke zasoljevanja obalnih šotnih barij in raziskati potencialno povečano požarno ogroženost.
Zaskrbljujoče napovedi o gladini morja
Dr. Benjamin Grandey, eden od raziskovalcev, poudarja nujnost kombiniranja različnih tehnik projekcije za boljšo oceno negotovosti v prejšnjih modelih. Ti novi pristopi poudarjajo potrebo, da nosilci odločanja uskladijo kritično infrastrukturo s prihodnjimi izzivi podnebnih sprememb. Posledice globalnega segrevanja se že čutijo in resno ogrožajo obalne regije. Podnebne spremembe so povzročile tudi opazno povišanje temperature v Nemčiji, saj se je od leta 1881 do 2022 povečala za 1,7 °C, kar je 0,6 °C nad svetovnim povprečjem. Približno 90 % dodatne toplote zaradi podnebnih sprememb absorbirajo oceani, kar povzroči povečanje prostornine morske vode. To je eden glavnih vzrokov globalnega dviga morske gladine. Na obalah Severnega in Baltskega morja se je morska gladina v 20. stoletju dvignila med 1,4 in 2,1 mm na leto. Po poročilu o oceni IPCC naj bi se po scenariju poti fosilov dvig morske gladine do konca stoletja dvignil med 0,63 in 1,01 m. Čeprav trenutni trendi ne kažejo pogostejših ali intenzivnejših nevihtnih valov, dvig morske gladine povečuje potencialno tveganje zaradi nevihtnih sunkov in poplav. Obalne države, kot je Schleswig-Holstein, že izvajajo ukrepe za zaščito obale za zaščito infrastrukture in življenj. Državni zaščitni nasipi v skupni dolžini 433 km varujejo obalne nižine pred poplavami, medtem ko se nevarni nasipi krepijo v okviru koncepta »podnebnih nasipov«, da bi nadomestili dvig morske gladine do 2,0 m. Trenutni razvoj podnebnih raziskav in zavzetost znanstvenikov, kot sta dr. Hapsari in dr. Barnstedt, ponazarjata, kako pomembne so dobro utemeljene raziskave za učinkovito reševanje izzivov, ki jih predstavljajo podnebne spremembe. Ugotovitve obeh projektov bi lahko odločilno prispevale k zmanjšanju učinkov dviga morske gladine in zasoljevanja na habitate, hkrati pa bi lahko raziskovali nove terapevtske pristope za demenco.Dejstva o podnebni krizi