Prihodnost dela: raziskovalna mreža Göttingen postavlja nove trende!

Prihodnost dela: raziskovalna mreža Göttingen postavlja nove trende!

Univerza v Göttingenu je ustanovila novo mednarodno raziskovalno mrežo, ki se ukvarja s prihodnostjo dela v digitalni dobi. V sodelovanju z Univerzo v Osnabrücku bo v naslednjih dveh letih raziskovalo 15 mladih znanstvenikov z različnih nemških in mednarodnih univerz. To mrežo financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG) s približno 35.000 evri in je namenjena raziskovanju spreminjajoče se dinamike globalnega virtualnega sodelovanja.

Tema je še posebej aktualna glede na vse večjo uporabo virtualnih oblik sodelovanja. Klasične oblike mobilnosti, kot so napotitve v tujino in poslovna potovanja, vse bolj nadomeščajo digitalni formati. Digitalna transformacija in pandemija Covid-19 sta to spremembo pospešila. Vendar se te raziskave pogosto izvajajo izolirano znotraj posameznih disciplin, zaradi česar se izgubijo pomembne perspektive in vpogledi.

Cilj mreže

Mreža sledi interdisciplinarnemu in integrativnemu pristopu upravljanja. Njegov namen je zapolniti raziskovalne vrzeli s kombinacijo mednarodnega upravljanja, poslovnih informacijskih sistemov in upravljanja človeških virov. Kot del svojega dela člani postavljajo tri osrednja vprašanja: Kateri so "globalni" vidiki globalnega virtualnega dela? Kako digitalna orodja spreminjajo globalno delo? In kaj pomeni delo v vse bolj digitaliziranem in globaliziranem svetu? Člani mreže bi morali imeti koristi od gostujočih predavanj, delovnih skupin in skupnih publikacij.

Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij podpira EU, ki želi okrepiti mednarodna partnerstva s svojim »Globalnim konceptom za raziskave in inovacije«, predstavljenim leta 2021. Cilj je razviti inovativne rešitve za zelene in digitalne spremembe ter v zdravstvenem sektorju. Prvo dvoletno poročilo o izvajanju te strategije kaže, da je bil dosežen napredek, zlasti z novimi določbami o pridružitvi držav nečlanic EU v okviru programa Obzorje Evropa. Ta razvoj je ključnega pomena za pospeševanje večstranskega sodelovanja in razvoj znanstveno utemeljenih rešitev za globalne izzive, kot je izboljšanje zdravstvene varnosti in odzivanje na krize.

Vloga in strategije Nemčije

V nacionalnem kontekstu zvezna vlada poudarja pomen strategije internacionalizacije, katere cilj je čezmejno izobraževanje, znanost in raziskave. Nemčija ima kot največja raziskovalna država v Evropi osrednjo vlogo v evropskem sodelovanju, zlasti v zvezi s pomembnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe in pandemije. Evropski zeleni dogovor, predstavljen decembra 2019, si prizadeva, da bi gospodarstvo EU do leta 2050 postalo podnebno nevtralno, gospodarsko politiko pa združuje z varstvom okolja in podnebja.

Aktualne politične razprave poudarjajo tudi potrebo po aktivnem oblikovanju bilateralnega in multilateralnega sodelovanja. Glede na globalne izzive in geopolitične premike moči se mednarodna izmenjava na področju raziskav in izobraževanja šteje za ključno za zagotavljanje prihodnosti evropskih in nemških raziskovalnih in inovacijskih sistemov.

Ta obsežna prizadevanja za spodbujanje mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij kažejo, da tako nacionalni kot mednarodni akterji stopijo skupaj, da bi se soočili z izzivi 21. stoletja.

Za dodatne informacije o mednarodni raziskovalni mreži na Univerzi v Göttingenu je Univerza v Göttingenu začela, pa tudi o strategiji EU za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij, lahko Poročilo o strategiji EU in Zvezno poročilo o mednarodnem sodelovanju glej.