Prihodnost dela: Kako digitalni trendi spreminjajo jeklarsko industrijo
Univerza v Osnabrücku v projektu “ViTra” raziskuje učinke digitalizacije in raznolikosti na poklicno usposabljanje.

Prihodnost dela: Kako digitalni trendi spreminjajo jeklarsko industrijo
Univerza v Osnabrücku zasleduje nove izzive v svetu dela s projektom »Diversity Meets Transformation (ViTra)«. V okviru te pobude se proučuje vloga poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri digitalni in demografski transformaciji. Poudarek je na vse večjem pritisku po digitalizaciji, zlasti v jeklarski industriji, in vse večjem pomenu raznolikosti znotraj delovne sile. To so ključni dejavniki, ki vodijo do negotovosti in spremenjenega razumevanja identitete med zaposlenimi, poroča the Univerza v Osnabrücku.
Projekt vodita dr. Dana Bergmann in dr. Katharina Wehking z Inštituta za izobraževalne vede in temelji na sokonstruktivnem raziskovalnem pristopu. V raziskovalni proces je aktivno vključena perspektiva pripravnikov in zaposlenih. Delavski svet podjetja Georgsmarienhütte GmbH ima osrednjo vlogo, saj zavzema ključno mesto pri soodločanju in reševanju sporov. Financiranje zagotavlja Fundacija Hansa Böcklerja, ki se zavzema za trajnostno in demokratično zasnovo procesov transformacije.
Izzivi delovnega sveta
Trenutna transformacija sveta dela je pod močnim vplivom več megatrendov. Digitalizacija, dekarbonizacija, demografske spremembe in deglobalizacija postavljajo podjetja pred velike izzive, a prinašajo tudi priložnosti. Glede na študijo nemškega gospodarskega inštituta dve tretjini anketiranih podjetnikov vidi digitalizacijo kot pomembno do zelo pomembno v naslednjih petih letih. Samo 6 odstotkov jih meni, da jih digitalna sprememba ne prizadene. Od leta 2012 se je število IT strokovnjakov v Nemčiji povečalo za 92 odstotkov, kar je jasen znak priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija. Arbeitswelt-portal.de.
Pritisk prilagajanja novim tehnologijam zahteva ponoven razmislek o usposabljanju in nadaljnjem izobraževanju. Podobno je pri razogljičenju: 72 odstotkov podjetij meni, da lahko svoj poslovni model prilagodijo zahtevam evropskega zelenega dogovora. Potreba po spremembi proizvodne tehnologije in virov energije je očitna, zlasti v CO2-intenzivnih panogah, kot so kemična, farmacevtska in kovinska.
Demografske spremembe in zagotavljanje kvalificiranih delavcev
Demografske spremembe predstavljajo nadaljnji izziv. Do leta 2040 se pričakuje 8,8-odstotni upad kvalificiranih delavcev na trgu dela v primerjavi z letom 2020. 68 odstotkov podjetij meni, da je zagotavljanje kvalificiranih delavcev še posebej pomembno v naslednjih petih letih. V sektorju MINT, torej na področjih matematike, računalništva, naravoslovja in tehnologije, je pomanjkanje kvalificiranih delavcev že pereče, saj ima kar 83 odstotkov zaposlenih v oddelkih za raziskave in razvoj MINT kvalifikacijo.
Obeti na trgu dela se bistveno spreminjajo. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje poudarja, da digitalizacija ne vodi le k spremenjenemu vzorcu uporabe tehnologij, ampak tudi preoblikuje kvalifikacije in spretnosti, ki bodo potrebne v prihodnosti. Kakovost in narava plačanega dela se spreminjata, pojavljajo se novi profili delovnih mest na področjih, kot sta digitalni inženiring in spletno trženje.
Na splošno se nemška podjetja soočajo z nalogo prožnega prilagajanja temu razvoju. Ne glede na to, ali gre za naložbe v izobraževanje in usposabljanje ali uporabo novih tehnologij – prave strategije za zagotavljanje kvalificiranih delavcev in načrtovanje dela so ključnega pomena. Izzivi so resni, a povezani tudi z obeti pomembnega napredka v svetu dela, kot je npr bpb.de poročali.