Bochum postaja središče raziskovanja Avicene – novi profesor prinaša znanje!

Bochum postaja središče raziskovanja Avicene – novi profesor prinaša znanje!

8. marec 2025 je pomemben dan za Porursko univerzo Bochum, saj prof. dr. Andreas Lammer prevzame službo profesorja arabskih študij s poudarkom na zgodovini znanja. Njegov cilj je raziskovanje zgodovine znanosti in filozofije v kontekstu arabskih učenjakov. Lammer sledi dolgi tradiciji, ki je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja vplivala tudi zunaj meja njegovega področja. Posebej se osredotoča na delo vplivnega učenjaka Avicene (Ibn Sīnā), čigar filozofijo vidi kot osrednjo za povezavo med starodavno in islamsko znanostjo.

Avicena, ki velja za zdravnika, filozofa, naravoslovca in matematika, je revidiral Aristotelovo filozofijo in jo razvil v enoten sistem. Lammer vidi ta proces kot ključno funkcijo za poznejši razvoj znanja v Evropi. V okviru svojega raziskovanja bo vodil raziskovalni projekt »Avicenna Live: The Immediate Context of Avicenna's Intellectual Formation« (ALIVE), ki ga do konca leta 2028 financira »Starting Grant« Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) z 1,5 milijona evrov. news.rub.de poročali.

Raziskovanje in poučevanje

Lammer ima impresivno akademsko kariero. Študiral je filozofijo in nemščino na univerzi Julius Maximilian v Würzburgu, nato pa magistrski program iz filozofije na King's College London. Doktoriral je na Univerzi Ludwiga Maximiliana v Münchnu, kjer je z doktoratom iz filozofije in arabistike postal strokovnjak na svojem področju. Pred tem je delal na različnih univerzah v Nemčiji, med drugim v Würzburgu in Kölnu, kjer je vodil pomembne raziskovalne projekte grško-arabsko-latinske zgodovine filozofije in znanosti, kot npr. ruhr-uni-bochum.de poudarki.

Njegovo raziskovanje se ne osredotoča le na Avicenno, temveč tudi na recepcijo (pozne) starogrške znanosti v islamskem svetu. Lammer preučuje tudi trajen vpliv arabskih besedil na evropsko intelektualno zgodovino, temo, za katero meni, da je pogosto spregledana. Mnoga dela arabskih učenjakov, napisana med 8. in 14. stoletjem, so pomembno prispevala k razvoju sodobne znanosti in filozofije, kot npr. qalamquest.com pojasnil.

Avicenna in njegovi vplivi

Zlasti Avicennova dela so trajno zaznamovala podobo evropske znanosti. Njegov »Canon of Medicine« je postal referenčno delo, ki je bilo zelo cenjeno tako v Evropi kot na Bližnjem vzhodu. Toda arabski učenjaki so imeli velik vpliv tudi v drugih disciplinah: Al-Khwarizmi je cenjen kot oče algebre, medtem ko so astronomi, kot je Al-Battani, ustvarili natančne zvezdne kataloge. Ti dosežki ponazarjajo osrednjo vlogo arabskih znanstvenikov pri ohranjanju in nadaljnjem razvoju starodavnega znanja.

Prevodi mnogih starogrških besedil v arabščino v »Hiši modrosti« v Bagdadu so pomembno prispevali k prenosu znanja v poznejši čas v Evropi. Osrednje vprašanje, ki si ga zastavi Lammer, je, kako je filozofija Avicene in drugih arabskih učenjakov vplivala na šolsko filozofijo srednjega veka, zlasti z njihovimi prevodi in prilagoditvami v latinščino.

Z načrtovanim raziskovalnim centrom Avicenna na Filološki fakulteti v Bochumu Lammer zasleduje cilj doseči mednarodne raziskovalce in tako še okrepiti zavezanost zgodovini arabskega znanja. Njegov cilj je pridobiti dodatno financiranje tretjih oseb, da bi trajnostno promoviral te pomembne teme in jih naredil dostopne širši javnosti.