Zvezno ministrstvo za raziskave izbralo: Einsteinov teleskop in IceCube-Gen2 v fokusu!

Zvezno ministrstvo za raziskave izbralo: Einsteinov teleskop in IceCube-Gen2 v fokusu!

Zvezno ministrstvo za raziskave je 21. julija 2025 objavilo ožji izbor za nacionalni postopek določanja prednostnih nalog za obsežne raziskovalne infrastrukture. Na tem seznamu je devet pomembnih projektov, vključno z Einsteinovim teleskopom in razširitvijo observatorija za nevtrine IceCube. Univerza v Münstru ima pri obeh projektih osrednjo vlogo, kar poudarja pomen teh projektov za nemške in mednarodne raziskave.

Postopek določanja prednosti, ki obstaja od leta 2024, je ocenil skupno 32 vlog iz 56 sponzorskih institucij. Vključitev v ožji izbor pomeni, da bodo ti projekti imeli prednost, tudi če trenutno ni zaveze o financiranju.

Tehnološki napredek na področju raziskav nevtrinov

Podporni objekti Einsteinovega teleskopa vključujejo priznane ustanove, kot so Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen, Univerza Ruhr Bochum in Tehnična univerza v Dresdnu. Znanstveniki z Univerze v Münstru, vključno s prof. dr. Alexanderom Kappesom in prof. dr. Christine Thomas, aktivno sodelujejo pri razvoju teleskopa. To naj bi omogočilo zaznavanje gravitacijskih valov in tako zagotovilo dragocen vpogled v obnašanje črnih lukenj in drugih kozmoloških pojavov.

Širitev observatorija IceCube na IceCube-Gen2 je tudi ključni korak v raziskavah nevtrinov. IceCube je že leta 2013 odkril visokoenergijske nevtrine iz vesolja, kar je pomenilo začetek znanosti o visokoenergijskih nevtrinih. Leta 2018 je mednarodni ekipi uspelo identificirati vir kozmičnega nevtrina, kar je pomenilo zgodovinski preboj.

Pričakuje se, da bo IceCube-Gen2 povečal stopnjo zaznave kozmičnih nevtrinov za desetkrat. To ne bo le pospešilo raziskovanja nevtrinov, temveč bo prispevalo tudi k raziskavam geofizike, glaciologije in podnebja. Razvoj teh novih tehnologij bi lahko bistveno izboljšal naše razumevanje visokoenergetskega vesolja v prihodnjem desetletju.

Gravitacijski valovi in ​​njihov pomen za astronomijo

Raziskave gravitacijskih valov temeljijo na teorijah Alberta Einsteina, ki jih je razvil pred več kot 100 leti. Einstein je priznal, da je gravitacija lastnost prostora in časa in je ne bi smeli obravnavati kot klasično silo. Snov ukrivlja prostor, kar je podobno učinku nevidne sile. Ko masivni predmeti pospešijo, proizvajajo gravitacijske valove, ki potujejo s svetlobno hitrostjo in za kratek čas spremenijo prostor.

Meritve gravitacijskih valov je prvič omogočil detektor LIGO v ZDA. Detektor LIGO je sestavljen iz dveh pravokotnih cevi, dolgih 4 km, ki vsebujeta laserske žarke, pri čemer valovi povzročijo začasno spremembo laserskih žarkov. Prve uspešne meritve so bile zabeležene leta 2015, ko sta na razdalji 1,3 milijarde svetlobnih let trčili dve črni luknji.

Od jeseni 2023 raziskovalci upajo, da bodo lahko tedensko prejemali signale gravitacijskih valov. Načrt je ustvariti globalno mrežo teleskopov, ki bodo opozorjeni na takšne dogodke, da bi iskali vidne pojave. Ta razvoj bi lahko revolucioniral astronomijo gravitacijskih valov in zagotovil nove vpoglede v vesolje.

Na splošno ta napredek na področju raziskovanja nevtrinov in gravitacijskih valov kaže na naraščajoče pionirsko delo znanstvenikov v Nemčiji in na mednarodni ravni. Univerza v Münstru in njeni partnerji delajo pomembne korake za znatno razširitev našega znanja o vesolju.