Črevesni mikrobiom v središču pozornosti: Bielefeldski znanstveniki odkrivajo nove terapije!
12. maja 2025 se bo mednarodni konzorcij MATOMIC sestal na Univerzi v Bielefeldu, da bi predstavil inovativne raziskave o črevesnem mikrobiomu.

Črevesni mikrobiom v središču pozornosti: Bielefeldski znanstveniki odkrivajo nove terapije!
12. maja 2025 se je v Centru za interdisciplinarne raziskave (ZiF) na Univerzi v Bielefeldu sestal mednarodni konzorcij MATOMIC. Namen tega srečanja je bil predstaviti napredek v matematičnem modeliranju, da bi bolje razumeli kompleksne interakcije v črevesnem mikrobiomu in razvili ciljne pristope za boj proti debelosti. Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja dr. Daniela Merkla si je zadala nalogo, da podrobneje dekodira procese v mikrobiomu, da bi spodbudila personalizirane terapije.
Pobuda, ki pomeni "matematično modeliranje presnovnih bolezni, ki jih povzroča mikrobna skupnost", je združila udeležence iz Danske, Nemčije in Avstrije. Profesor dr. Merkle vodi skupino Algorithmic Cheminformatics, ki med drugim razvija modele za napovedovanje kemičnih reakcij v črevesju. Raziskujejo se tudi terapevtski pristopi, kot je fekalna presaditev, ki velja za nestabilno proti debelosti.
Sodelovanje in rezultati raziskav
Bielefeldski znanstveniki so predstavili napredek in pristope sodelovanja pri ustvarjanju mrež z mednarodnimi partnerji. Institucije, ki so delile svoje rezultate, vključujejo Helmholtz Center za okoljske raziskave v Leipzigu ter univerzi v Leipzigu in na Dunaju. Zahvaljujoč tesnemu sodelovanju med teoretičnimi in eksperimentalnimi pristopi bodo modeli še izboljšani za razvoj individualno prilagojenih terapij.
Ključni cilj je ustvariti terapije, ki temeljijo na specifičnih podatkih mikrobioma vsakega pacienta. Ta raziskovalni projekt podpira tudi danska fundacija Novo Nordisk, ki zagotavlja znatna sredstva za preučevanje interakcij mikrobiomov.
Mikrobiom in zdravje
Razumevanje mikrobioma se je v zadnjih letih močno spremenilo. Nekoč so bakterije pogosto povezovali z umazanijo, danes pa na ljudi gledamo kot na superorganizme, ki živijo v simbiozi z bilijoni mikrobov. Človeško črevesje je po ocenah dom od 40 do 100 trilijonov bakterij, ki ne pomagajo le pri prebavi, ampak so tudi ključne za zdrav imunski sistem. Med drugim ti mikrobi proizvajajo vitamine in pomagajo pri uravnavanju vnetja.
Zdrav mikrobiom je povezan z različnimi pozitivnimi učinki na zdravje, medtem ko je disbioza, torej neravnovesje, povezana s številnimi boleznimi. Dejavniki, kot sta zahodni način življenja in visoka poraba visoko predelane hrane, so prispevali k zmanjšanju raznolikosti v mikrobiomu, kar je v zadnjih desetletjih povzročilo porast vnetnih bolezni.
Zato je razvoj novih strategij za stabilizacijo in diverzifikacijo mikrobioma osrednjega pomena. Raziskovalci poudarjajo, da lahko zdrava prehrana in povečan stik z naravo bistveno prispevata k izboljšanju mikrobiote.
Raziskave o pljučnem raku kažejo podobno potrebo po prilagojenih terapijah. Ti raki, najpogostejši vzrok smrti zaradi raka, zahtevajo različne pristope zdravljenja. Personalizirane terapije, ki temeljijo na biomarkerjih, kot so PD-L1 in genomske mutacije, so temeljni kamni pri zdravljenju nedrobnoceličnega pljučnega raka (NSCLC), ki predstavlja približno 85 % primarnih diagnoz in se pogosto odkrije v metastatski fazi.
Napredek pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju teh bolezni je tesno povezan z razvojem personalizirane medicine, ki je pomembna tudi za druga področja bolezni, kot je debelost. Ta razvoj je skladen s cilji programa MATOMIC, katerega cilj je dolgoročno zagotavljanje individualizirane zdravstvene oskrbe.
Naslednji sestanek konzorcija bo 14. maja 2024 za oceno nadaljnjega napredka in spodbujanje novih sodelovanj.