Demokracija v središču: mednarodna konferenca o spremembah v Rusiji

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Konferenca »Poskus demokracije: Rusija 1989–1999« na RUB se osredotoča na demokracijo in kulturo spomina, vodi pa jo prof. dr. Achim von Keudell.

Die Konferenz „Ein Versuch von Demokratie: Russland 1989–1999“ an der RUB thematisiert Demokratie und Erinnerungskultur, geleitet von Prof. Dr. Achim von Keudell.
Konferenca »Poskus demokracije: Rusija 1989–1999« na RUB se osredotoča na demokracijo in kulturo spomina, vodi pa jo prof. dr. Achim von Keudell.

Demokracija v središču: mednarodna konferenca o spremembah v Rusiji

Konferenca »Poskus demokracije: Rusija 1989–1999« se je začela 10. junija 2025 v organizaciji Ruhr University Alliance na Porurski univerzi. Dogodek, ki je zasnovan kot mednarodni forum za izmenjavo informacij o demokraciji, kulturi spomina in izzivih avtoritarnih teženj v Rusiji, je odprl prorektor prof. dr. Achim von Keudell. Veleposlanik EU Roland Galharague je udeležence pozdravil v živo iz Moskve in poudaril aktualnost teme v aktualnih političnih razmerah.

Na konferenci so se zbrale priznane osebnosti z različnih področij, med drugim iz politike, družboslovja, novinarstva in človekovih pravic. Ena od posebnih gostov je bila znana zgodovinarka in borka za človekove pravice Irina Scherbakova. Imela je impresivno predavanje o svojih izkušnjah s prepovedano organizacijo za človekove pravice »Memorial«, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za mir. Šerbakova je govorila o soočanju z zgodovino sovjetskega in ruskega nasilja, ki je še vedno povezano z globokimi izzivi.

Pomen spominjanja zgodovine

Ena osrednjih tem predavanja Ščerbakove je bilo pomanjkanje družbene pripravljenosti za znanstveno soočanje s preteklostjo. Zahtevala je uradno razglasitev Sovjetske zveze za zločinsko državo. To se odraža tudi v trenutni politični praksi, kjer je diskurz spomina močno nadzorovan s strani vlade.

Konferenca je obravnavala tudi zgodovinski razvoj Rusije od razpada Sovjetske zveze. V zadnjih letih se je obeleževanje konca druge svetovne vojne v Rusiji še posebej spremenilo. Ob 9. maju, dnevu zmage nad nacistično Nemčijo, so leta 2025 znova potekala velika praznovanja z vojaško parado v Moskvi, na kateri se je predstavilo na tisoče vojakov in težke vojaške opreme. Zgodovinarka Ščerbakova je poudarila, da se je ta dan v Stalinovi dobi le redko praznoval dlje časa, kar poudarja zgodovinsko kompleksnost.

Avtoritarni razvoj in kultura spomina

Šerbakova je v svojem govoru poudarila tudi zlorabo spomina na zmago nad Hitlerjevo Nemčijo s strani sedanjih politikov, predvsem ruskega vodstva pod Vladimirjem Putinom. Današnje govore je razumela kot "norčevanje iz žrtev" vojne in kritizirala retoriko, ki vse bolj zanemarja spominjanje na trpljenje in idejo današnjega miru.

Primerjava z dogajanjem na ukrajinski strani kaže, da so v Ukrajini zgodovinski arhivi dostopni, v Rusiji pa je politika spominjanja močno omejena. Ti različni pristopi povečujejo napetosti med državama in ponazarjajo, kako pomemben je premislek o lastni zgodovini, da bi se zoperstavili avtoritarnim trendom.

Konferenca »Poskus demokracije« torej ni le pogled v preteklost, ampak tudi prošnja za pravičnejšo prihodnost, ki bo upoštevala lekcije zgodovine. Njegov cilj je aktivno spodbujati razpravo o demokraciji in se učiti iz napak iz preteklosti, kot je jasno razvidno iz podobnih dogodkov v Evropi, kot je konferenca »Od avtoritarnih družb do demokracije«, ki je potekala leta 2008 in je obravnavala ključne izzive demokratične politike.

kako news.rub.de poročajo, da je bila konferenca organizirana v sodelovanju z Eastern Academic Alliance ter ob podpori ZEIT Foundation Bucerius in Postcode loterije. To ponazarja pomen izmenjave idej o demokraciji in soočanju s preteklostjo na mednarodni ravni. Poleg tega postaja vse bolj aktualna nujnost trajnega dialoga o političnih sistemih in njihovih vplivih na družbo.

Če povzamemo, kaže, da sta tako v Rusiji kot v drugih državah občutljivost za soočanje z zgodovino in današnjimi političnimi izzivi povezana. Izjave Irine Ščerbakove in razprave na konferenci jasno kažejo, da je pot do demokracije pogosto kamnita in zahteva pripravljenost za razmislek in spremembe.