Digitalna revolucija: Kako je pandemija spremenila zmogljivosti Nemčije!

Digitalna revolucija: Kako je pandemija spremenila zmogljivosti Nemčije!

Pandemija COVID-19 ni le pretresla svetovnega gospodarstva, ampak je sprožila tudi neizprosne procese digitalizacije. Zlasti v nemškem kontekstu se je pojavilo vprašanje, koliko je ta izjemna situacija vplivala na digitalne veščine državljanov. Obsežna študija, ki so jo izvedli profesorji na Univerzi Duisburg-Essen, ponuja nove poglede na digitalni razvoj v tem času.

Leta 2020, ko so se prve videokonference pogosto začele z vprašanjem "Ali me slišite?" Digitalno delo je bilo v Nemčiji še vedno zelo neobičajno. Študija, ki so jo izvedli na Interdisciplinarnem centru za raziskovanje izobraževanja (IZfB) in v okviru raziskovalnega fokusa ForBilD – »Izobraževanje v digitalnem svetu«, je anketirala 1143 ljudi, starih od 18 do 87 let, ki redno uporabljajo internet. Rezultati so bili nedavno predstavljeni na konferenci CHI o interakciji med človekom in strojem in kažejo, da je veliko Nemcev med karanteno znatno izboljšalo svoje digitalne spretnosti.

Različni napredki v digitalnih veščinah

Študija kaže, da so predvsem mladi, moški, dobro izobraženi ljudje, ki živijo v mestih, močno napredovali. Medtem ko so se spretnosti učili tudi druge družbene skupine, je bila rast tam manj izrazita. Medijski psiholog Neubaum, soavtor študije, poudarja, da so se anketirani, ki so razširili svoje veščine, počutili ne le varnejše, ampak tudi osamljene. Ti ambivalentni občutki ponazarjajo, da digitalna komunikacija ne more v celoti zadovoljiti družbenih potreb.

Pandemija je povzročila tudi infodemijo, v kateri so resnične in lažne informacije krožile v hudournikih. Anketiranci so izrazili potrebo po boljšem razlikovanju med zaupanja vrednimi in dvomljivimi viri. Te ugotovitve poudarjajo odgovornost šol in politike pri usposabljanju digitalnih veščin.

Digitalna vključenost kot ključ do uspeha

Povezava med digitalno vključenostjo in gospodarskim uspehom je nesporna. Po besedah ​​Rolanda Bergerja kompetence za ravnanje z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo odločilno vplivajo na zasebna in ekonomska področja življenja. Digitalna vključenost velja za gospodarski "omogočalec", ki ne le olajša dostop do trgov, ampak ima tudi pozitiven vpliv na družbeno življenje. Podjetja, ki so med pandemijo trpela zaradi neustrezne digitalne infrastrukture, so doživela znatne izgube prihodkov, kar poudarja potrebo po družbi, »pripravljeni na digitalno«.

Razvoj indeksa digitalne vključenosti (RB DII) je omogočil sistematično preverjanje digitalne vključenosti. Ta indeks temelji na dejavnikih, kot sta dostop do digitalne tehnologije in digitalna pismenost prebivalstva. Med letoma 2017 in 2020 so vse države, razen Sudana, zabeležile povečanje indeksa digitalne vključenosti.

V času pandemije je postajal vse bolj jasen pomen digitalnih medijev kot sredstva komuniciranja z namenom ohranjanja socialnih stikov. Digitalizacijo v izobraževalnem sektorju je spodbujal »Digitalni pakt za šole«, čeprav ne brez opaznih pomanjkljivosti v infrastrukturi, ki so poudarile potrebo po digitalni preobrazbi.

Razprava o temeljnih digitalnih pravicah se je okrepila. Vodilne osebnosti, kot je Heiko Maas, trdijo, da je katalog osnovnih digitalnih pravic nujen za soočanje z izzivi vse bolj digitalizirane družbe. Pandemija je jasno pokazala, da digitalizacije ne moremo razumeti kot prehodnega pojava, temveč kot temeljni proces, ki bo trajnostno spremenil družbo.