Pogled nazaj na Rüdigerja Frohna: Življenje v službi pravice!

Pogled nazaj na Rüdigerja Frohna: Življenje v službi pravice!

Rüdiger Frohn, rojen leta 1950, je ubral pomembno življenjsko pot, ki ga je od Porurske univerze v Bochumu popeljala na najvišje vrhove nemške politike. Po študiju prava na Univerzi v Bochumu, kjer poudarja, da usposabljanje ni zahtevalo zasebnih učiteljev, je Frohn svojo kariero sodnika začel leta 1979. Ta akademska podlaga je ustvarila odlično podlago za njegovo poznejšo politično kariero, ki se je začela v osemdesetih letih.

Njegova politična kariera se je začela leta 1985, ko je bil premeščen v državni kancler Severnega Porenja-Vestfalije pod vodstvom predsednika vlade Johannesa Raua. Le desetletje pozneje, leta 1995, je postal državni sekretar in vodja državnega urada. Od leta 1999 do 2004 je bil Frohn vodja urada zveznega predsednika. V tem času ni bil odgovoren le za vodenje urada, ampak tudi za zastopanje Nemčije v različnih družbenih in političnih zadevah.

Nasvet za prihodnjo generacijo

Ko se ozre nazaj na svoj študentski čas, Frohn daje pomembne nasvete sedanjim študentom. Meni, da je ključno spodbujati radovednost in kritično mišljenje. Poudarja, da naj si dijaki postavijo jasne cilje in jim pridno sledijo. Opozarja tudi na odgovornost, ki jo prinašata akademska svoboda in družbena angažiranost. V času, ko je bil na Univerzi v Porurju, usposabljanje ni spodbujalo le pravnega znanja, ampak tudi zavedanje o družbenem vplivu prava.

Frohn se z veseljem spominja svojega študija, ki sta ga zaznamovala intenzivno delo v pravni knjižnici in vzajemno učenje. Poudarek pa ni bil le na študijskih izzivih, temveč tudi na druženju s sošolci, ki so skupaj praznovali in uživali ob dobri hrani v kavarni. Takšne izkušnje niso oblikovale le njegove akademske kariere, ampak tudi njegov človeški razvoj.

Akademska svoboda in odgovornost

Akademska svoboda, izraz, ki je globoko zakoreninjen v zgodovini univerz, ne opisuje le svoboščin, temveč tudi odgovornosti univerz, učiteljev, uprave in študentov. Ta izraz ima zgodovinske korenine v starodavni Platonovi akademiji in se je razvijal skozi stoletja, zlasti med reformacijo in razsvetljenstvom. V Nemčiji je bilo to načelo zasidrano v temeljnem zakonu, kjer potrjuje svobodo raziskovanja in svobodo študija.

Posebna pozornost je namenjena trenutnemu stanju akademske svobode v Nemčiji, ki je padla na 27. mesto na indeksu akademske svobode 2025. To odpira vprašanja glede neodvisnosti univerz, zlasti v kontekstu javnih in zasebnih modelov financiranja. Po temeljnem zakonu so univerze avtonomne, kar jim omogoča določeno stopnjo svobode pri imenovanju novih profesorjev in finančnem načrtovanju. Vendar je treba to avtonomijo pretehtati glede na morebitne odvisnosti, kot je financiranje tretjih oseb, ki bi lahko ogrozilo akademsko svobodo.

Frohn izraža željo, da bo Porurska univerza Bochum tudi v prihodnjih letih obstajala kot podporni stolp za prihodnost, znanstveno odličnost in izobraževalno enakost. Želel bi videti nadaljnjo zavezanost Porurju in tudi globalnim izzivom, ki so danes še posebej pomembni. To je upanje ne le za univerzo, ampak tudi za bodočo generacijo študentov.