Osamljenost med mladimi: Tiha kriza v Nemčiji!

Osamljenost med mladimi: Tiha kriza v Nemčiji!

V Nemčiji se med 13 in 18 odstotkov mladih počuti osamljenih. To opisuje neskladje med dejanskimi družbenimi odnosi in potrebami, ki jih imajo ti mladi. O tej temi se je intenzivno razpravljalo med SO LONELY! simpozij, ki je potekal v Hannovru od 2. do 4. julija 2025. Zasnovala ga je prof. dr. Susanne Bücker z Univerze Witten/Herdecke na pobudo in združila okrog 50 mednarodnih strokovnjakov iz znanosti, politike, prakse in gospodarstva. [uni-wh.de] poroča, da je bil simpozij del tematskega tedna »Gem/Loneliness«, ki ga sponzorira Volkswagen Foundation. Glavni poudarek je bil na posebnih izzivih osamljenosti v otroštvu, mladostništvu in na prehodu v odraslost.

Razprave v Hannovru so osamljenost preučevale na interdisciplinaren način. Različnim vidikom raziskovanja osamljenosti so bili posvečeni trije ključni prispevki. Prof. dr. Luc Goossens iz KU Leuven je obravnaval zgodovinski razvoj raziskav osamljenosti, medtem ko je prof. dr. Pamela Qualter z univerze v Manchestru poudarila pomen medsektorskih strategij. Prof. dr. Astrid Kemperman s tehnološke univerze v Eindhovnu je analizirala vpliv okoljskih dejavnikov na osamljenost. Na splošno so se strinjali, da je treba še veliko nadoknaditi pri raziskavah o osamljenosti med otroki in mladimi. bpb.de opozarja, da se osamljenost pogosto napačno povezuje le s starejšimi, predvsem mladi pa so pogosto prizadeti zaradi pomanjkanja socialnih stikov.

Dinamika osamljenosti

Na simpoziju je bilo poudarjeno, da osamljenost pri mladih ni le posledica socialnih primanjkljajev, ampak je odvisna tudi od kakovosti odnosov. Študije kažejo, da se najstniki počutijo bolj osamljene, ko preživijo čas s starši, in manj, ko so v družbi vrstnikov. Družbena neskladnost in izkušnje diskriminacije lahko vodijo tudi v povečan občutek osamljenosti. Korona pandemija je razmere še poslabšala, saj so predpisi o razdalji in zaprtje izobraževalnih ustanov povzročili dramatično izgubo socialnih stikov. Približno tretjini mladih se je to zdelo stresno. [deutschlandfunkkultur.de] ugotavlja, da se je s tem začelo zavedati tudi pomena socialnih odnosov, pri čemer ni odločilno število stikov, temveč njihova kakovost.

Petnajsto poročilo zvezne vlade o otrocih in mladini opisuje ravnotežje med individualno svobodo in družbeno pripadnostjo kot osrednji izziv. S tem je še toliko bolj jasno, da osamljenost ni težava le posameznika, temveč težava celotne družbe. Simpozij se je zaključil s pozivom k skupnemu občutku odgovornosti med družbo, politiko in izobraževalnim sistemom, da bi razvili ciljno usmerjene preventivne in intervencijske strategije.

Ključne ugotovitve in ukrepi

Strokovnjaki so poudarili, da je treba ukrepe za boj proti osamljenosti prilagoditi prav mladim in njihovim individualnim življenjskim situacijam. V razpravah je bila izpostavljena tudi vloga športnih klubov in digitalno podprtih intervencij ter pomen usmerjene medijske vzgoje. Druga točka, ki jo je vredno izpostaviti, je bil poziv k mednarodnemu sodelovanju med znanstveniki, da bi obravnavali osamljenost kot družbeni in politični problem. Deutschlandfunk kultura poroča, da se osamljenost med mladimi odraslimi po vsem svetu povečuje, medtem ko se v drugih starostnih skupinah zmanjšuje. Zlasti v današnjem svetu, ko so ekonomske negotovosti in izkušnje z diskriminacijo pogoste, je pomembno ljudi naučiti, da je osamljenost del odraščanja in da obstajajo načini, kako se z njo učinkovito spopasti.

Na splošno se zdi, da je osamljenost med mladimi dinamičen in kompleksen pojav. Da bi se izognili kronični osamljenosti, so stabilni odnosi v otroštvu ključnega pomena. Da bi to uspelo, morajo biti vključeni tako starši kot izobraževalni sistemi, da ustvarijo podporno okolje, ki odpravlja tabuje iz osamljenosti in ima preventivni učinek. Skupna pobuda in raziskave bi morale dejavno vključevati tudi prizadete, da bi razumeli njihove potrebe in se lahko nanje ciljno odzvali.