Epigenetika in anoreksija: dvomi o splošnih znanstvenih predpostavkah!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Univerza Duisburg-Essen objavlja nove ugotovitve o epigenetiki anoreksije nervoze in njenih učinkih na povečanje telesne mase.

Die Universität Duisburg-Essen veröffentlicht neue Erkenntnisse zur Epigenetik bei Anorexia nervosa und deren Auswirkungen auf die Gewichtszunahme.
Univerza Duisburg-Essen objavlja nove ugotovitve o epigenetiki anoreksije nervoze in njenih učinkih na povečanje telesne mase.

Epigenetika in anoreksija: dvomi o splošnih znanstvenih predpostavkah!

26. septembra 2025 je bila izvedena pomembna raziskava Inštituta za spolno občutljivo medicino. Univerza Duisburg-Essen objavljeno, ki zagotavlja nov vpogled v vlogo epigenetskih mehanizmov pri anoreksiji nervozi. InNature Scientific ReportsObjavljena raziskava preučuje, kako povečanje telesne mase med bolnišnično terapijo vpliva na metilacijo DNK, proces, ki vpliva na regulacijo genov, ne da bi spremenil zaporedje DNK samo.

Rezultati študije so presenetljivi in ​​so v nasprotju s splošno predpostavko, da ima povečanje telesne mase neposredne epigenetske učinke. Kljub znatnemu povečanju telesne mase bolnikov med terapijo znanstveniki niso mogli zaznati nobenih trajnih in doslednih sprememb v vzorcih metilacije DNK. To predstavlja pomembno točko v raziskavah anoreksije nervoze, resne duševne bolezni, za katero je značilno omejevalno prehranjevanje in vključuje številne biološke, psihološke in socialne dejavnike.

Rezultati študije

Študija, ki sta jo vodili dr. Luisa Rajcsanyi in dr. Miriam Kesselmeier, poudarja medindividualne razlike med pregledanimi bolniki. V kohorti 189 prizadetih oseb in 67 kontrolnih oseb niso odkrili nobenih pomembnih sprememb v metilaciji DNK med sprejemom in odpustom. Ti rezultati kažejo, da metilacija DNA morda nima osrednje vloge pri uravnavanju telesne teže na kratkoročni osnovi.

Posebej je treba omeniti, da so pri treh bolnikih vzorci metilacije ostali stabilni, tudi ob znatnem povečanju telesne mase. Znanstveniki poudarjajo, da lahko pride do subtilnih sprememb, ki jih s trenutno uporabljenimi metodami ni bilo mogoče zaznati, ali pa epigenetski učinki postanejo vidni šele na dolgi rok.

Kompleksnost anoreksije nervoze

Ta študija poudarja tudi zahtevno zapletenost anoreksije nervoze. Kljub močnemu poudarku na epigenetskih procesih je medsebojni vpliv bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov še vedno v veliki meri nejasen. Sama epigenetika velja za dinamično področje, na katerega lahko pomembno vplivajo okoljski dejavniki, kot sta prehrana in stres.

Ključni dejavnik v tej razpravi je gen NR1H3, ki je doslej dal protislovne ugotovitve. Osredotočenost na ta gen in dejstvo, da se vzorci metilacije DNK lahko razlikujejo glede na tip celice, kaže na pomembnost raziskav, ki so občutljive na kontekst. Različne vrste tkiv bi lahko prinesle različne rezultate, kar dodatno poudarja omejitve prejšnjih epigenetskih študij na tem področju.

Študija in njeni rezultati jasno kažejo, da je trenutno stanje epigenetskih raziskav anoreksije nervoze še v povojih. Ugotovitve Univerze Duisburg-Essen ter končna ugotovitev, da obstajajo velike individualne razlike v metilaciji, odpirajo nova vprašanja in področja raziskovanja. Znanstveniki zato pozivajo k globlji raziskavi te teme, da bi izboljšali razumevanje te resne bolezni.

Glede na pomen takih raziskav je ključnega pomena, da se izvedejo nadaljnje študije za boljše razumevanje mehanizmov za anoreksijo nervozo in za razvoj učinkovitih pristopov k zdravljenju. Glede na psihološke, biološke in socialne razsežnosti te bolezni ostaja vprašanje vloge epigenetike eden najbolj vznemirljivih vidikov trenutnih raziskav.

The MedLabPortal je prav tako izrazil dvom o vlogi epigenetskih procesov pri anoreksiji nervozi, kar še dodatno poudarja pomembnost in nujnost te razprave.