Suche
Mein Konto
Epilepsija: Nova spoznanja o skrivnostnih postiktalnih motnjah!
Univerza v Bonnu raziskuje postikalne motnje in njihovo povezavo z epileptičnimi napadi. Najnovejše študije zagotavljajo pomembne vpoglede.
Epilepsija: Nova spoznanja o skrivnostnih postiktalnih motnjah!
19. septembra 2025 bodo pomembne novice iz sveta raziskovanja epilepsije. Raziskovalna skupina z Oddelka za epileptologijo na Univerzitetni bolnišnici v Bonnu (UKB) je v nedavni študiji domnevala, da postiktualne motnje morda niso neposredno povezane z epileptičnimi napadi. Te motnje so simptomi, ki se pojavijo po napadu in lahko vključujejo simptome, kot so zmedenost, težave z govorom in razumevanjem ter dezorientacija. Oboleli lahko tvegajo, da bodo hodili dezorientirani, kar je še posebej nevarno, če so blizu cest.
Prof. Michael Wenzel, vodja študije, pojasnjuje, da natančna povezava med napadi in temi postiktalnimi motnjami še vedno ni jasna. Raziskovalci so s pomočjo visokoločljive fluorescenčne mikroskopije, elektrofiziologije in optogenetike dobili vpogled v razvoj epilepsije, zlasti po virusnem encefalitisu. Odkrili so počasne valove depolarizacije v hipokampusu, ki bi lahko bili odgovorni za postiktualne motnje, vendar ne pojasnijo samih napadov.
Povezava med napadi in postikturalnimi motnjami
Počasni depolarizacijski valovi, znani iz nevroloških bolezni, kot je migrena, bi lahko bili ključ do razumevanja postiktalnih motenj. Ti valovi, ki so običajno filtrirani v kliničnem EEG, so morda pogostejši v hipokampusu kot v neokorteksu. To lahko pojasni, zakaj se postiktualni simptomi včasih pojavijo neodvisno od epileptičnih napadov. Izraz »širjenje depolarizacije« (SD) opisuje stanje, v katerem se potencial nevronske membrane zruši, kar lahko ohromi prizadeto omrežje za minute do ure.
Študija poziva k ponovni oceni prejšnjih raziskav, ki niso upoštevale SD. Obstaja razprava o tem, ali bi bilo treba mednarodni standard EEG posodobiti, da bi ti valovi postali vidni v kliničnem EEG. Dokaze za SD, povezano z napadi, so našli tudi v globokih predelih človeških možganov. Takšne ugotovitve bi lahko revolucionirale sedanje razumevanje medsebojnega delovanja epileptičnih napadov in postiktualnih motenj.
Raznolikost oblik napadov
Ko gre za epileptične napade, obstajajo različne oblike, razdeljene v dve glavni kategoriji: generalizirani in parcialni (žariščni) napadi. Pri generaliziranih napadih so od začetka prizadeti celotni možgani. V nasprotju s tem se žariščni napadi pojavijo v določenih predelih možganov.
V teh kategorijah obstajajo številni podtipi. Generalizirani napadi vključujejo na primer dramatičen grand mal napad, ki napreduje v več stopnjah, ter krajše in nespektakularne petit mal napade. Fokalni napadi vključujejo preproste žariščne napade, ki jih delimo na motorične in senzorične kategorije, ter kompleksne žariščne napade, ki jih pogosto spremljajo vedenjske spremembe.
| Vrste napadov | Opis |
|---|---|
| super | Poteka v več fazah, vključno z avro, toničnimi in kloničnimi stopnjami ter končnim spanjem. |
| Malo casa | Kratki napadi, pogosto pri otrocih, brez konvulzij, za katere je značilna izguba zavesti. |
| Preprosti žariščni napadi | Povzročajo trzanje ali nenormalne občutke v določenih predelih možganov. |
| Kompleksni žariščni napadi | Stanja somraka, pogosto z amnezijo, ki trajajo od minute do 20 minut. |
Te izčrpne informacije o različnih vrstah napadov in postiktalnih motenj poudarjajo zapletenost epilepsije in potrebo po nadaljnjih raziskavah. Medtem ko rezultati študije bonske raziskovalne skupine odpirajo nove perspektive, ostaja delo na področju diagnoze in zdravljenja epilepsije osrednja skrb medicinske skupnosti.
Za več informacij o epilepsiji glejte epi.pog in elkezagadzki.blog. Za podrobnosti o trenutni študiji obiščite uni-bonn.de.