EU poziva k mega naložbam: prihodnost raziskav je na tehtnici!

EU poziva k mega naložbam: prihodnost raziskav je na tehtnici!

Evropska univerzitetna mreža CESAER je 12. marca 2025 EU pozvala k povečanju naložb v raziskave in inovacije. To podpira RWTH Aachen, ki je v odprtem pismu vidnim predstavnikom EU, kot sta predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, opozorila na potrebo po strateškem osredotočanju na konkurenčnost Evrope. Cilj te pobude je trajnostno zagotoviti konkurenčnost Evrope s ciljno usmerjenimi in povečanimi naložbami na področju raziskav in inovacij.

RWTH Aachen in druge univerze pozdravljajo cilj Evropske komisije, da raziskave in inovacije postanejo osrednji steber gospodarstva. V tem kontekstu podpirajo načrt za povečanje EU in nacionalnih izdatkov za raziskave in inovacije na več kot 3 % bruto domačega proizvoda (BDP). Sočasno pa je izražena kritika Evropskega kompasa konkurenčnosti. To ne razvije jasne vizije za prelomno politiko v zvezi z raziskavami in inovacijami.

Zahteve po ambicioznem okvirnem programu

Osrednja točka zahtev je potreba po povečanju naložb v celotnem kontinuumu raziskav in inovacij. To naj bi dosegli z ambicioznim okvirnim programom z višjim proračunom. Poudarja potrebo po krepitvi raziskav in inovacij na ključnih področjih, kot so kompleksne tehnologije, znanost o zdravju in življenju, napredni materiali in odpornost družbe. Načelo odličnosti bi moralo ostati v središču naslednjega okvirnega programa, FP10.

Poleg tega se poziva k razširitvi Evropskega raziskovalnega sveta in ukrepov Marie Skłodowske-Curie. Ustanovitev avtonomnega Evropskega sveta za inovacije se ocenjuje tudi kot nujna.

Naložbe EU v raziskave in inovacije

EU se je odločila podpreti raziskovalce z obsegom financiranja v višini približno 13,5 milijarde evrov v letih 2023 do 2024. Ta sredstva temeljijo na glavnem delovnem programu za Obzorje Evropa, katerega skupni obseg znaša 95,5 milijarde evrov. Te naložbe so namenjene doseganju podnebnih ciljev, povečanju energetske odpornosti in spodbujanju razvoja digitalnih tehnologij.

Za podnebne cilje, ki vključujejo tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, so za obdobje 2023–2024 namenjena ciljna sredstva v višini dobrih 5,67 milijarde evrov. Poleg tega bo 1,67 milijarde evrov vloženih v spodbujanje biološke raznovrstnosti, več kot 4,5 milijarde evrov pa bo steklo v digitalno preobrazbo. Znesek v višini skoraj 970 milijonov evrov bo namenjen podpori energetskega prehoda v skladu z načrtom REPowerEU.

Te namenske naložbe so del celovite strategije EU za krepitev raziskav in inovacij kot gonila rasti in konkurenčnosti v Evropi. Izzivi, s katerimi se sooča Evropa, zahtevajo odločno ukrepanje in sodelovanje tako znotraj EU kot zunaj nje. Nujna je vzpostavitev partnerstva med industrijo in javnim sektorjem ter krepitev mednarodnega sodelovanja na raziskovalnem področju.