Ženske in demenca: razlike med spoloma v središču raziskav

Ženske in demenca: razlike med spoloma v središču raziskav

Izzivi ob soočanju z demenco so vedno večji. Po podatkih Univerze Witten/Herdecke so ženske pogosto bolj prizadete kot moški, obstajajo pa pomembne razlike v poteku bolezni in simptomih. Zato se je začel nov raziskovalni projekt, imenovan "ParGenDA", da bi bolje razumeli in ovrednotili te vidike, specifične za spol. Projekt financira Zvezno ministrstvo za raziskave, tehnologijo in vesolje, trajal pa naj bi 18 mesecev. Njegov namen je zabeležiti in razjasniti potrebe ljudi z demenco in njihovih svojcev, ki skrbijo zanje.

Raziskovalni projekt vključuje različne udeležence, vključno s prizadetimi, svojci, strokovnjaki in interesnimi skupinami. Z zbiranjem podatkov preko vprašalnikov naj bi preučili vsakodnevne strese ter čustvene in socialne posledice demence. Rezultati projekta bodo primerjani z obstoječimi študijami, da bi dobili celovito sliko stanja. Ob zaključku projekta je načrtovana delavnica, ki bo razvila seznam desetih najpomembnejših vprašanj o spolno občutljivi psihosocialni podpori. Prof. dr. Margareta Halek z univerze Witten/Herdecke poudarja potrebo po vključevanju pristopov, ki upoštevajo spol, v oskrbo.

Demografski vplivi in ​​dejavniki tveganja

Demenca prizadene več kot 55 milijonov ljudi po vsem svetu, Alzheimerjeva bolezen pa je najpogostejša oblika. Ta bolezen je sedmi najpogostejši vzrok smrti in pomemben vir invalidnosti v starosti. Tako kot je dr. Maria Teresa Ferretti, nevroznanstvenica in strokovnjakinja za medicino spolov in spolov, na letni konferenci ÖGN na Dunaju pojasnila, da se razlike med spoloma pri Alzheimerjevi bolezni močno pojavljajo. Omeniti velja, da imajo ženske dvakrat več možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni kot moški. Natančni vzroki bolezni so še vedno nejasni, raziskujejo pa posebne biološke mehanizme, dejavnike tveganja in simptome, ki se razlikujejo med spoloma.

Alzheimerjeva bolezen se običajno začne z izgubo spomina in vodi do kognitivnih motenj, kot je izvršna disfunkcija. Obstajata dve glavni značilnosti, ki sta bili opredeljeni kot ključni za razvoj bolezni: amiloidni beta (Aβ) plaki in nevrofibrilarni pentlji (NFT). Te spremembe je mogoče odkriti več let pred pojavom simptomov. Raziskava odpira številna vprašanja o bioloških, hormonskih in socialno-kulturnih dejavnikih, ki vplivajo na razlike med spoloma pri demenci.

Gender-sensitive approaches in nursing

Projekt »ParGenDA« izpostavlja potrebo po razvoju predlogov, ki bodo upoštevali spol, v praksi zdravstvene nege, da bi upoštevali posebne potrebe žensk in moških. Dolgoročno bi ti pristopi lahko pomagali zasidrati vidike, občutljive na spol, v usposabljanje zdravstvenih poklicev. To se zgodi tudi glede na opažanja raziskovalcev, kot je prof. dr. Elke Kalbe z univerze v Kölnu, ki se ukvarja s kognitivnimi motnjami in razlikami med spoloma.

Ugotovitve projekta in z njim povezane raziskave bi lahko vodile do temeljnih sprememb v oskrbi in podpori ljudi z demenco. Usmerjevalna skupina, sestavljena iz prizadetih, sorodnikov, strokovnjakov in interesnih skupin, bo spremljala proces, da bi zagotovila, da se različni pogledi slišijo. Ta pobuda predstavlja prvi korak v širši strategiji, ki vzpostavlja korake rehabilitacije spola v medicinskih raziskavah in praksi.