Proti pozabi: v Hagnu odprli razstavo o grozodejstvih”

Proti pozabi: v Hagnu odprli razstavo o grozodejstvih”

13. maja 2025 se je odprla razstava »Proti pozabi«, ki obravnava grozodejstva oblasti v času nacistične diktature v Hagnu. Pobudo je podprl Oddelek za psihologijo skupnosti na FernUniversität Hagen s spremljajočimi znanstvenimi raziskavami. Razstava je na ogled do 13. junija in si jo lahko ogledate v Univerzitetni knjižnici FernUniversität v Hagnu. Organizator je sodelovanje med Caritas, zdravstvenim oddelkom mesta Hagen in zgodovinskim združenjem Hagen.

Invalidi in študenti Univerze uporabnih znanosti v Dortmundu igrajo aktivno vlogo pri tem projektu. Preučena je odgovornost mestnih institucij v času nacističnega režima in obravnavane temeljne zamere. Namen razstave je seznaniti javnost s temi pogosto prezrtimi zgodovinskimi povezavami in izvajati zgodovinsko spominsko delo. FernUniversität Hagen poroča, da je to spominsko delo nujno potrebno, saj Hagen doslej ni imel ustreznega opomina na krivico, ki se je zgodila invalidom.

Sprijazniti se s preteklostjo

Karitas je začela projekt za obravnavo grozodejstev, ki so bila storjena v času nacističnega režima, projekt pa je financirala »Aktion Mensch«. Uradni začetek projekta je bil 20. februarja na zdravstvenem oddelku mesta Hagen. Dodatne kontaktne informacije, če bi kdo želel izvedeti več o projektu, je na voljo pri Friedrichu Schmidtu, vodji socialno psihiatrične službe.

Seznam prizadetih skupin je dolg in ne vključuje samo invalidov, ampak tudi istospolno usmerjene, brezdomce ter Sinte in Rome. V Hagnu je zdravstveni oddelek leta 1933 začel z dedno biološkim snemanjem prebivalstva. Ta zbirka je zajemala širok spekter osebnih podatkov, ki so bili uporabljeni za izvajanje grozodejstev, kot sta prisilna sterilizacija in ubijanje pacientov kot del nacistične evtanazije.

Spominska obeležja in kraji spomina

O resnosti storjenih zločinov pričajo obstoječi spisi v mestnem arhivu. Ministrstvo za zdravje ima seznam skoraj 1000 »dednih zdravstvenih kartotek«, ki dokumentirajo prisilne sterilizacije, spisi dednega zdravstvenega sodišča pa vključujejo okoli 5500 posameznih spisov primerov. Številni prizadeti in njihove družine do danes niso prejeli ustreznega opravičila ali priznanja trpljenja, kar poudarja potrebo po razstavi in ​​s tem povezano obdelavo.

O "pozabljenih žrtvah" je leta 2018 že razpravljala knjiga, v kateri so bile identificirane 303 žrtve nacistične evtanazije. Ta diskurz o nacistični zgodovini in spominu nanjo je pomemben tudi v kontekstu seznama spominskih krajev žrtvam nacionalsocializma, ki opozarja na pomanjkanje ustreznih spominskih krajev v številnih mestih, tudi v Hagenu. V Hagnu se pozitivni razvoj in potrebni koraki k kulturi spomina promovirajo z razstavo »Proti pozabi«. Dvojni brin navaja, da je soočanje z njo temeljno za šolsko vzgojno delo in družbo kot celoto, da bi se naučili iz zgodovine.