Raziskovanje možganov: Kako dve področji nadzorujeta naš spomin!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Raziskovalci na univerzi Ruhr Bochum raziskujejo, kako dve področji možganov vplivata na spomin. Rezultati študije z dne 14. marca 2025.

Forschende der Ruhr-Universität Bochum untersuchen, wie zwei Hirnareale das Gedächtnis beeinflussen. Ergebnisse der Studie vom 14.03.2025.
Raziskovalci na univerzi Ruhr Bochum raziskujejo, kako dve področji možganov vplivata na spomin. Rezultati študije z dne 14. marca 2025.

Raziskovanje možganov: Kako dve področji nadzorujeta naš spomin!

Raziskovalci na Univerzi Ruhr Bochum so pomembno prispevali k nevroznanosti s preučevanjem, kako dve specifični možganski področji - locus coeruleus in ventralno tegmentalno področje - vplivata na način, kako se vsebina spomina shranjuje v možganih. Ti dve področji tekmujeta med seboj, kar določa, ali se bodo v našem spominu zasidrali spomini na posebne, čustveno nabite ali relevantne izkušnje. Ugotovitve te študije so bile objavljene 30. decembra 2024 v reviji PNAS.

Dr. Hardy Hagena in prof. dr. Denise Manahan-Vaughan sta izvedla raziskavo z optogenetskimi metodami. Ta tehnika omogoča gensko modificiranje podgan, tako da se lahko nekatere živčne celice aktivirajo ali deaktivirajo s svetlobo. Ta nov pristop ponuja globlji vpogled v kompleksne interakcije v možganih, ki so ključne za spominske procese.

Funkcija locus coeruleus

Locus coeruleus ima osrednjo vlogo v retikularnem aktivacijskem sistemu, ki vključuje tudi retikularno formacijo in jedra rafe. To področje je ključnega pomena za zavedanje, budnost in pozornost. Še posebej zanimivo je, da locus coeruleus sprošča norepinefrin preko receptorske poti, vezane na protein G, ki spodbuja nastanek spomina in krepi spomine, zlasti v stresnih situacijah. Študije kažejo, da lahko aktivacija locus coeruleusa povzroči povečan pretok krvi v določenih predelih možganov, kar poudarja njegovo pomembno vlogo pri spoznavanju in spominu.

Poleg tega je locus coeruleus med spanjem REM neaktiven, kar kaže na kompleksne mehanizme, ki nadzorujejo spomin in čustva. Nepravilnosti na tem področju lahko povzročijo različne nevropsihiatrične in nevrodegenerativne bolezni, vključno z depresijo, posttravmatsko stresno motnjo in Alzheimerjevo boleznijo. Zato je bistveno bolje razumeti, kako deluje to področje možganov, da bi lahko razvili ciljno usmerjene terapije.

Kognitivna obdelava in stres

Povezava med vzburjenostjo in spominom je prav tako pomemben vidik raziskav. Vzbujanje je opredeljeno kot kontinuum, ki vključuje tako premalo stimulacijo (npr. pomanjkanje pozornosti) kot prekomerno stimulacijo (npr. hipervigilanco). Optimalna moč vzburjenja lahko izboljša učinkovitost, medtem ko lahko prenizka in previsoka stopnja vzburjenja povzroči kognitivno okvaro. Raziskave kažejo, da ima locus coeruleus ključno vlogo v stresnih situacijah, saj vpliva na tvorbo spomina preko sproščanja norepinefrina.

Nevronski mehanizmi, ki nadzirajo različna stanja vzburjenosti, še danes ostajajo intenzivno področje raziskav. Zgodovinske študije, kot je Walter Cannon o odzivu na stres, in odkritje osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, so pomembno oblikovale razumevanje stresa in njegovih fizioloških učinkov. Danes sodobne tehnologije, kot sta MRI in elektroencefalogram (EEG), omogočajo globlji vpogled v vzorce nevronske aktivnosti v različnih stanjih vzburjenosti.

Če povzamemo, študija locus coeruleus in njegovih interakcij z ventralnim tegmentalnim področjem predstavlja pomemben korak k razumevanju fiziološke osnove spomina in čustev. Ugotovitve študije na Ruhr University Bochum pomagajo razvozlati temeljne mehanizme, ki so pomembni za različne kognitivne in čustvene motnje. Prihodnje študije bodo pomagale razviti terapevtske pristope na tem področju za reševanje izzivov nevropsihiatričnih motenj.