Izolacija in ustvarjalnost: krepitev mladih v času krize!
Študija Univerze v Münstru preučuje učinke koronske krize na socialno udeležbo mladih v bolnišničnih ustanovah.

Izolacija in ustvarjalnost: krepitev mladih v času krize!
Aktualna študija Inštituta za pedagoške vede Univerza v Münstru poudarja socialno udeležbo mladih v bolnišničnih ustanovah za varstvo mladih med pandemijo korone. Poudarek je na specifičnih izzivih, s katerimi so se ti mladi srečali v primerjavi s svojimi vrstniki v družinah. Raziskava, ki sta jo vodila prof. dr. Claudia Equit in Elisabeth Thomas, je del projekta, ki ga financira Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave.
V okviru raziskave je bilo anketiranih 40 mladih med 14. in 22. letom iz 27 različnih institucij. Rezultati kažejo, da je stik z vrstniki ključna podpora pri obvladovanju omejitev, povezanih s pandemijo. Mladi, ki so bili pregledani, so razvili različne strategije obvladovanja, vključno z digitalnim stikom s prijatelji, pa tudi s problematičnim ukvarjanjem z izogibanjem šoli in uporabo drog.
Socialna izolacija in kreativne rešitve
Stroge varnostne zahteve so povzročile precejšnje omejitve stikov z izvorno družino, zlasti za mlade v varovanih individualnih stanovanjih. Nekateri mladi so poročali o tednih izolacije, ker so bili osebni stiki zunaj njihovih štirih sten prepovedani. Kljub tem izzivom mladi izkazujejo izjemno razumevanje in ustvarjalnost pri soočanju z izolacijo.
Pogoji za učenje pa so bili med pandemijo še posebej težki. Primanjkovalo je ustrezne tehnične opreme, kot so prenosni računalniki in internetne povezave, številni pa niso prejeli ustrezne podpore za digitalno učenje. Za primerjavo so mladi v rejniških družinah poročali o boljših razmerah, čeprav konflikti in nasilje niso bili površinski.
Raziskovalni pristop in dolgoročni cilji
Projekt, ki sliši na ime JuPa želi podrobneje preučiti učinke koronakrize na sodelovanje in izobraževalne pogoje mladih v bolnišničnih ustanovah. Upošteva se ne le perspektiva mladih, temveč tudi perspektiva strokovnjakov za socialno varstvo mladih. Raziskava zapolnjuje ključno vrzel v raziskavah glede prikrajšanosti v izobraževanju in socialne udeležbe med pandemijo.
Da bi rešili ta izziv, se razvijajo merila kakovosti za spodbujanje družbene udeležbe. Ta merila je treba vključiti v izroček za strokovnjake, ki ponujajo posebne možnosti financiranja. Podatke zbiramo s kvalitativnimi intervjuji s 40 mladimi in s standardiziranimi spletnimi anketami okoli 400 strokovnjakov za socialno varstvo mladih.
Projekt vključuje dodatne ugotovitve prejšnjega projekta »Sodelovanje v organizacijskih kulturah izobraževanja na domu« (2019–2022) in uporablja participativne procese za skupen razvoj koncepta z ustreznimi skupinami akterjev, vključno z oskrbovanci, starši in strokovnjaki. Trajanje tega trenutnega projekta se razteza od 1. februarja 2023 do 31. januarja 2026 in zasleduje dolgoročne cilje temeljnih raziskav o pomanjkljivostih ter razvoju inovativnih in praktičnih pristopov.
Prvi rezultati pregledane študije so že bili objavljeni v posebni številki 19 strokovne revije »neue praxis« in kažejo na nujnost nadaljnjega izboljšanja socialne participacije in izobraževalnih pogojev mladih v težkih življenjskih situacijah. Približno 128.000 mladih je leta 2023 živelo v skupinskih domovih, medtem ko jih je bilo okoli 87.000 v rejništvu, kar ponazarja razsežnost tega problema.
Če povzamemo, rezultati študije ne osvetljujejo le izzivov pandemije za to specifično skupino, temveč ponujajo tudi perspektive za prihodnje, kritične čase. Opozarjajo na potrebo po spodbujanju socialne participacije in aktivnem nadomestilu izobraževalne prikrajšanosti.