Suche
Mein Konto
Obletnica v Hagnu: Domovinsko društvo slavi zgodovino in življenjske zgodbe!
1. julija 2025 je FernUniversität Hagen s konferenco proslavila 100 let Hagen Heimatbunda in poudarila pomen biografskega raziskovanja.
Obletnica v Hagnu: Domovinsko društvo slavi zgodovino in življenjske zgodbe!
1. julija 2025 je v Hagnu potekala pomembna konferenca, ki je praznovala dve obletnici: 100 let Hagen Homeland Association in 50 let FernUniversität. Dogodek se je osredotočil na povezavo med domoznanskim delom in biografskim raziskovanjem. Na tem pomembnem srečanju so sodelovali predstavniki različnih institucij, vključno z univerzo FernUniversität, lokalno zgodovinsko kulturo, muzeji Hagen in mestnim arhivom. Dr. Eva Ochs z Inštituta za zgodovino in biografijo (IGB) je poudarila osrednjo vlogo življenjskih zgodb za urbano družbo in poročala, da so avtobiografije med najbolj priljubljenimi neleposlovnimi knjigami.
Konferenco je vodil dr. Ochs na pobudo in je potekala v sodelovanju med FernUniversität, mestnimi strokovnimi predstavniki in organizacijami civilne družbe. Pomembna tema razprave so bili biografski pristopi, ki lahko naredijo zgodovinske raziskave jasne in s tem uporabne v lokalnih kulturah spomina. V tem kontekstu se dr. Almut Leh iz IGB ukvarja tudi z biografijami, ki jih je oblikoval nacionalsocializem.
Zgodovinska vprašanja in kultura spominjanja
Druga pomembna točka je bila napoved Michaela Eckhoffa, da bo nacistični čas obravnavan v letošnjem obletnem letopisu Hagener Heimatbunda. Prof. Rainer Stamm je v svojem predavanju obravnaval biografiji Karla Ernsta in Gertrud Osthaus ter njun vpliv na ustanavljanje muzejev za sodobno umetnost v regiji. Poudarjene so bile tudi različne zgodovinske osebnosti in njihov vpliv na Hagena.
V okviru razprave je prof. Felix Ackermann pozval k upoštevanju simbolnega kapitala ljudi ali skupin v zgodovinopisju. Konkretni primeri osebne korespondence iz prve svetovne vojne so ponazarjali vsakdanje potrebe in strahove časa ter vodili v intenzivno razpravo, ki je v zadnjem krogu ogrela temo »doma« in »zgodovine življenja«. Ta razprava se dotika tudi sodobnih vprašanj o identiteti in pripadnosti.
Celovit vidik, o katerem so govorili na konferenci, je bila digitalizacija. Postavlja temeljna vprašanja: kje bodo arhivi v prihodnosti in kdo bo odgovoren za njihovo upravljanje?
Komemoracija in spomin na žrtve nacionalsocializma
Wolfgang Benz načrtuje publikacijo o prihodnosti spomina, ki naj bi izšla spomladi 2025. Poudarjena je osrednja vloga kulture spomina za družbo, ne le za zadovoljevanje čustvenih potreb, temveč tudi za racionalno obravnavanje zgodovine. Spominiki ne bi smeli biti le kraji izkušenj in znanja, ampak bi morali pomagati tudi pri boju proti mizantropiji, povezani s skupinami.
Nenehno soočanje z obremenjeno zgodovino ostaja naloga prihodnjih generacij. Bistvenega pomena je zastopanost vseh skupin žrtev, vključno z Jehovovimi pričami in »antisocialnimi ljudmi«.
V širšem kontekstu so upoštevani tudi spominski dnevi osebnosti z zgodovinskega nemškega vzhoda. Vedno znova se spominjajo znanih imen, kot so Hanna Reitsch, Hermann Tietz in Alfons Nossol, ki jih povezujemo s posebnimi letnicami rojstva ali smrti.
Konferenca v Hagnu in kultura spomina v Nemčiji ponazarjata, kako pomembno je zasidrati zgodovinske dogodke in ljudi v kolektivni spomin ter imeti nujno potrebno razpravo o naši identiteti in naši zgodovinski odgovornosti.