Boj za enakopravnost: Ženske še naprej prikrajšane na trgu dela!

Boj za enakopravnost: Ženske še naprej prikrajšane na trgu dela!

Mednarodni dan žena se bo po vsem svetu praznoval 8. marca 2025 in je bil pomembna priložnost za razpravo o enakosti spolov od svojega začetka leta 1911. Na ta poseben dan raziskovalci in aktivisti poudarjajo napredek in nazadovanje v študijah spolov. Aktualni dogodki, zlasti v ZDA, ogrožajo prizadevanja za doseganje enakosti, kar tudi v Nemčiji ni brez posledic. V raziskovalnem projektu na Univerzi v Paderbornu, ki ga vodita prof. dr. Antje Langer in dr. Susanne Richter, se analizira trenutno stanje in razvoj vprašanj enakosti spolov. Glasno uni-paderborn.de Razprave o sistemsko pomembnih poklicih, varstvenem delu in nasilju v družini so zaradi koronapandemije postale pomembnejše.

Gibanje #MeToo je pripeljalo seksualizirano nasilje v oči javnosti in prispevalo k uvedbi kategorije »različnih« v zakonu o osebnem statusu leta 2018. Poleg tega bo leta 2024 začel veljati zakon o samoodločbi. Kljub temu napredku so se protislovja v odnosih med spoloma močno povečala. Zdi se, da so avtoritarne sile neposredno povezane s postopnim razvojem. Znanstveni svet je prav tako priporočil, naj postanejo študije spolov bolj interdisciplinarne, da bi spodbudili pomen vidikov spolov v raziskavah in družbi.

Enakost spolov v Nemčiji

V Nemčiji so enake pravice moških in žensk zasidrane v 2. odstavku 3. člena temeljnega zakona. To vključuje pravice v enaki meri, medtem ko enakost opisuje politično izvajanje teh pravic. The Fundacija Hansa Böcklerja je raziskalo trende enakosti spolov in ugotovilo, da so ženske leta 2020 v povprečju delale 7,9 ure manj kot moški. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo 46 % žensk zaposlenih za krajši delovni čas, medtem ko je bilo zaposlenih le 11 % moških.

Pandemija koronavirusa se je izkazala za oviro za enakost, saj so številne matere skrajšale svoj delovni čas. Ženske v večini gospodinjstev še vedno organizirajo vsakdanje življenje, ne glede na to, ali so zaposlene s krajšim ali polnim delovnim časom. Izraz "duševna obremenitev" opisuje pogosto nevidno duševno delo, ki ga opravljajo zlasti ženske, medtem ko so še vedno prikrajšane v delovnem svetu.

Razlika v plačah med spoloma in vodilni položaji

Ključni izziv ostaja razlika v plačilu med spoloma, ki bo leta 2023 ostala nespremenjena. Ženske so leta 2020 zaslužile 18 % manj kot moški, v celotnem gospodarstvu pa ta razlika ostaja 18 %. Tudi delež žensk na vodstvenih položajih kaže na potrebo po izboljšanju: le 11 % položajev v upravah in 32 % položajev v nadzornih svetih zasedajo ženske. Ženske so v dualnem sistemu usposabljanja premalo zastopane in predstavljajo le tretjino pripravnikov. Ti podatki kažejo, da je neenakost spolov prisotna v skoraj vseh gospodarskih sektorjih, zaradi česar je potrebna celovita reforma politik enakosti spolov.

Poleg tega trenutne študije Inštituta za ekonomske in družbene vede WSI kažejo, da so ženske močno premalo zastopane tudi v sektorjih, kot sta strojništvo in gradbeništvo, kjer je njihov delež manjši od 30 %. Delež žensk je le 56 % v tekstilni industriji, visoke vrednosti 80 % in 76 % pa dosegajo v zdravstvu in sociali. Ti statistični podatki poudarjajo potrebo po ustvarjanju boljših delovnih pogojev in enakih možnosti za ženske.

Skratka, mednarodni dan žena prinaša prepotrebno ozaveščenost o obstoječi neenakosti spolov. Raziskovalci in organizacije si močno prizadevajo zagotoviti, da bi vprašanja enakosti spolov postala bolj vidna v raziskavah, javnem diskurzu in politiki. Pobuda projekta »GeFoWiss« na Univerzi v Paderbornu je korak v pravo smer za krepitev vidikov enakosti spolov v raziskavah.