AI in ljudje: močni skupaj ali nevarno različni?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Raziskovalci z univerze Bielefeld objavljajo študijo o posploševanju umetne inteligence in človeštva v Nature Machine Intelligence.

Forschende der Uni Bielefeld veröffentlichen in Nature Machine Intelligence eine Studie zur Generalisierung in KI und Menschlichkeit.
Raziskovalci z univerze Bielefeld objavljajo študijo o posploševanju umetne inteligence in človeštva v Nature Machine Intelligence.

AI in ljudje: močni skupaj ali nevarno različni?

Raziskovalci iz kognitivne znanosti in umetne inteligence (AI) so v središču trenutne študije, ki zagotavlja ustrezne vpoglede v to, kako se ljudje prilagajajo novim situacijam. Ti vpogledi so ključnega pomena, ker imajo stroji pogosto težave pri odzivanju na neznane situacije. Rezultati so bili objavljeni v priznani reviji Naravna strojna inteligenca objavlja in predstavlja interdisciplinarno sodelovanje več kot 20 strokovnjakov, vključno z dr. Barbaro Hammer in dr. Benjaminom Paaßenom iz Univerza Bielefeld.

Dr. Barbara Hammer poudarja, da je bistveno razumeti, kako sistemi AI obravnavajo neznano. To je še posebej pomembno za aplikacije na področjih, kot so medicina, transport in odločanje. Študija kaže, da stroji posplošujejo bistveno drugače kot ljudje, kar je zelo pomembno za sodelovanje med človekom in umetno inteligenco. Izraz "generalizacija" ima tukaj osrednjo vlogo, saj opisuje sposobnost sklepanja o neznanih situacijah iz znanih informacij.

Kognitivna znanost: interdisciplinarno področje

Kognitivna znanost je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s procesiranjem informacij v procesih zaznavanja, mišljenja in odločanja. Ne preučuje kognicije le pri ljudeh, ampak tudi pri živalih in strojih. Pomembne discipline, ki prispevajo h kognitivni znanosti, vključujejo psihologijo, nevroznanost, računalništvo, jezikoslovje, filozofijo, antropologijo in sociologijo. Razvoj tega področja pogosto povezujemo s tako imenovanim »kognitivnim obratom«, ki se je zgodil med 40. in 70. leti prejšnjega stoletja in velja za reakcijo na biheviorizem.

Ta študija razvija skupni generalizacijski zemljevid, ki deluje v treh dimenzijah – razumevanju, dosežkih in vrednotenju. Benjamin Paaßen pojasnjuje, da je pomen posploševanja bistveno drugačen za ljudi in AI. Cilj raziskave je oblikovati sisteme umetne inteligence, da bodo lahko bolje razumeli in podpirali človeške vrednote in logiko odločanja.

Trajnost in družbena odgovornost

Projekt, ki poteka v okviru skupnega projekta SAIL – Sustainable Life-Cycle of Intelligent Socio-Technical Systems, želi narediti umetno inteligenco trajnostno, pregledno in človeku usmerjeno. Financira ga Ministrstvo za kulturo in znanost Severnega Porenja-Vestfalije. To interdisciplinarno sodelovanje med kognitivnimi znanstveniki in raziskovalci umetne inteligence je ključnega pomena za usklajevanje tehnološkega napredka z družbenimi vrednotami.

Za razvoj teh tehničnih sistemov je enako pomembno obravnavati izzive dezinformacij v digitalnih okoljih. Boj proti zavajajočim informacijam, zlasti v kontekstu zdravstvenih informacij, je še ena pomembna tema, ki združuje strokovnjake različnih strok. Ozaveščanje o tem vprašanju je ključnega pomena za povečanje zaupanja javnosti v aplikacije umetne inteligence.

Izvirna publikacija z naslovom »Usklajevanje posploševanja med ljudmi in stroji« je bila objavljena 15. septembra 2025 Naravna strojna inteligenca objavljeno. Ta študija ni le še eno poglavje v kognitivnem raziskovanju, ampak osvetljuje tudi nujno potrebno interakcijo med ljudmi in stroji v vse bolj tehnološkem svetu.