Kidfluencerji v stiski: Ko otroci trpijo v džungli družbenih omrežij!

Kidfluencerji v stiski: Ko otroci trpijo v džungli družbenih omrežij!

V zadnjih letih se je pojavila nova oblika otroškega dela, ki je manj vidna, a nič manj zaskrbljujoča: pojav »kidfluencerjev«. Ti otroci ustvarjajo vsebino na družbenih medijih in dosegajo pomembno občinstvo. Dr. Till Nierhoff, ki je doktoriral na to temo na FernUniversität v Hagnu, pravi, da ta vrsta otroškega dela pogosto ni prepoznana kot taka. Velik del težav izhaja iz dejstva, da je pravni položaj jasen, obstoječi predpisi pa se pogosto ne uporabljajo.

Delovni pogoji kidfluencerjev so zapleteni. Starši, ki tržijo svoje otroke kot vplivneže, delujejo tako kot delodajalci kot pravni zastopniki. Pogosto se odrečejo svoji službi, da bi upravljali »medijsko družinsko podjetje«. V tem kontekstu dr. Nierhoff na priljubljenem YouTube kanalu "Miley's World", od katerega se družina preživlja. Za finančno zaščito otrok se zavzema za posebne zaščitne mehanizme, kot je sklad za prihodke od medijskega dela otrok, da ne bi zaščitili staršev, ampak otroke.

Otroška psiha in prisotnost v javnosti

Psihološki stres, ki ga spremlja delo kidfluencerja, je še eno osrednje vprašanje. Nierhoff poziva k več izobraževanja in razprave o učinkih na psiho otrok. Otroci se soočajo tudi s precejšnjim psihološkim pritiskom, ki ga še povečuje javna narava njihovih dejavnosti. Otrok mora ne samo producirati vsebine, ampak tudi izpolniti pričakovanja občinstva. Med želenim uspehom in otroško nedolžnostjo se pogosto pojavi nevaren pritisk.

Tveganja digitalnega sveta, vključno s spletnim ustrahovanjem in spolnim nasiljem, so alarmantna. Po D64 – Centru za digitalni napredek je delo otrok na splošno prepovedano v smislu Zakona o varstvu dela mladih (JArbSchG) v dejavnostih za plačilo ali v ekonomske namene. Tudi če obstajajo izjeme za umetniške ali kulturne dejavnosti, te pogosto niso jasno opredeljene.

Predpisi in izzivi

Mednarodna organizacija dela (ILO) in UNICEF razlikujeta med lažjimi, dovoljenimi zaposlitvami in otroškim delom, ki vključuje zaposlovanje pod minimalno starostjo. V Nemčiji je kakršna koli oblika izplačila plač za otroke, mlajše od 15 let, dovoljena le v zelo omejenem obsegu, ob posebnih odobritvah. Delovni čas otrok je jasno urejen: otroci, stari od 3 do 6 let, lahko delajo do dve uri na dan, otroci, stari 6 let in več, pa se lahko zaposlijo do tri ure na dan. Za spremljanje teh predpisov so odgovorni različni nadzorni organi, ki pa pogosto ne ukrepajo dovolj zaradi neustreznih sredstev in tednov obdelave.

Primer 8-letnega Ryana Kajija, ki je bil v letu 2019 s 26 milijoni dolarjev najbolj zaslužkani YouTuber, kaže, kako donosen je lahko kidfluencing. Vendar ni pomemben samo denarni dejavnik: otroci med 7. in 13. letom starosti bi morali sodelovati s svojimi starši, ko sprejemajo odločitve o svojih spletnih dejavnostih, saj pogosto ne morejo popolnoma razumeti posledic takšnih objav.

Razprava o kidfluencerjih odpira temeljna vprašanja o vlogi staršev, ki v mnogih primerih sledijo sebičnemu interesu. D64 poudarja potrebo po odgovorni uporabi družbenih medijev in poziva k povečanemu ukrepanju vlade za boljšo podporo in zaščito tako kidfluencerjev kot njihovih staršev.