Otroške duše pod pritiskom: Kako krize obremenjujejo njihovo počutje!

Otroške duše pod pritiskom: Kako krize obremenjujejo njihovo počutje!

12. avgusta bo izšla nova epizoda podcasta “Umdenken”, v kateri prof. dr. Georg Romer, direktor klinike za otroško in mladostniško psihiatrijo, psihosomatiko in psihoterapijo na Univerzitetni bolnišnici Münster, govori o skrbeh in zaupanju otrok in mladih. Kljub nenehnim svetovnim krizam prihajajoča epizoda kaže, da je veliko mladih optimističnih glede prihodnosti, zlasti če so obkroženi z močnim družbenim okoljem. To je pozitivna novica glede na izzive, s katerimi se otroci in mladi soočajo v zadnjih letih, vključno s stresom pandemije COVID-19 in drugimi svetovnimi krizami.

Trenutni podatki iz »Shell Youth Study 2024« kažejo, da več kot 50 % mladih redno izve za politična vprašanja. Ta razvoj bi lahko bil znak, da mlajše generacije postajajo bolj aktivne in se zavedajo svojega okolja. Vendar pa posebne skupine, kot so neheteroseksualni mladostniki, kažejo večjo nagnjenost k strahu pred prihodnostjo. Po besedah ​​Romerja imajo mladi, ki imajo težave v komunikaciji in zapletene odnose s starši, pogosto večje težave, zlasti v pokoronskem obdobju.

Vpliv korone pandemije in svetovne krize

Študija COPSY, ki proučuje vpliv COVID-19 in drugih svetovnih kriz na duševno zdravje otrok in mladostnikov v Nemčiji, kaže na precejšen upad duševnega blagostanja. Zadnji rezultati kažejo, da je duševno zdravje otrok in mladostnikov leta po pandemiji korone slabše kot pred pandemijo. Jeseni 2024 je približno 5 % več otrok in mladostnikov poročalo o slabšem duševnem zdravju.

Glede na študijo 21 % mladih trpi zaradi trajnih okvar kakovosti življenja. Skrbi zaradi geopolitičnih konfliktov, kot so vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, gospodarske negotovosti in podnebne spremembe, so za mlade še posebej stresne. Pred pandemijo so takšne skrbi povzročile osamljenost le 14 % mladih, leta 2024 pa jih je 21 % poročalo, da se pogosto počutijo osamljene.

• 72% machen sich aufgrund von Kriegen Sorgen.
• 62% sorgen sich wegen wirtschaftlicher Unsicherheiten.
• 57% sind besorgt wegen der Klimakrise.

Študija COPSY, ki sta jo vodili prof. dr. Ulrike Ravens-Sieberer in dr. Anne Kaman, je od maja 2020 anketirala družine več kot 2865 otrok in mladih, starih od 7 do 22 let, o različnih vidikih njihovega življenja. Rezultati te obsežne študije bodo uporabljeni za razvoj preventivnih in intervencijskih ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja mladih.

Posledice za starše in družbo

Čeprav Romer opozarja na povečano ranljivost v adolescenci, poudarja, da so možni spodbudni uspehi zdravljenja. Apelira pa na starše, naj spremljajo medijsko potrošnjo svojih otrok, še posebej v starostni skupini od 10 do 13 let, da bi zmanjšali tveganje osamljenosti. Ko se starajo, pa morajo biti tudi previdni, da bi otrokom dovolili njihovo zasebnost in lastne odločitve, ko se ukvarjajo s spletnim svetom.

Druga osrednja skrb je neenakomerna porazdelitev storitev svetovanja in terapije v Nemčiji. Romer opozarja na velike regionalne razlike. V metropolitanskih območjih je veliko psihoterapevtov, medtem ko je na podeželju pogosto premalo. To neravnovesje bi lahko imelo resne posledice za duševno zdravje otrok in mladih na teh območjih.

Podatki iz študije COPSY jasno kažejo, da otroci z močno družbeno in družinsko podporo lažje preživijo krizne čase, medtem ko so otroci iz prikrajšanih okolij še posebej ogroženi. Zato je zelo nujno okrepiti socialne vire in zagotoviti potrebno podporo.

Če povzamemo, kaže, da so lahko otroci in mladi kljub težkim okoliščinam pogumni in samozavestni, če so njihove socialne mreže močne. Vendar pa je stalen dialog o potrebah in izzivih mlade generacije še vedno bistvenega pomena.

Za več informacij o študiji COPSY obiščite spletno stran UKE ali preberite najnovejša poročila o Spletna stran Univerze v Münstru.

Poleg tega lahko najnovejše rezultate in razvoj najdete v sporočilih za javnost UKE najti.