Podnebna kriza v fokusu: Kako bodo mediji krojili volilno kampanjo!

Podnebna kriza v fokusu: Kako bodo mediji krojili volilno kampanjo!

1. aprila 2025 se je v Berlinu odprlo leto znanosti 2025 pod naslovom »Energija prihodnosti«. Cem Özdemir, zvezni minister za izobraževanje in raziskave, je pozdravil okoli 280 gostov na otvoritvenem dogodku, ki je potekal v berlinskem Futuriumu. Med gosti je bil tudi prof. Daniel Nölleke z Inštituta za komunikacijo in raziskovanje medijev na nemški športni univerzi Köln, ki je pomembno prispeval k razpravi kot strokovnjak za znanstveno komuniciranje in znanstveno novinarstvo.

V razpravi “Vizije in izzivi” je Nölleke poudarila izzive, ki jih mora podnebno novinarstvo premagati ob akutni podnebni krizi. Posebej je omenil vlogo družbenih medijev pri komuniciranju znanosti. Njegov raziskovalni projekt, ki ga financira zvezno ministrstvo, preučuje, kateri znanstveni strokovnjaki so upoštevani v novinarstvu o fosilnih gorivih in podnebnih spremembah. Analiza te dinamike vključuje tudi strategije, ki jih raziskovalci uporabljajo za odgovarjanje na medijska vprašanja.

Izzivi v volilni kampanji

Prihajajoče zvezne volitve leta 2025 postavljajo medije in novinarje pred nove izzive. V odprtem pismu poudarjajo, da bo volilna kampanja nenadna in intenzivna, zaznamovani z močno polarizacijo in personalizacijo. Osrednje vprašanje ostaja, kako se bomo s podnebno krizo spopadli v volilni kampanji. Leto 2024 je bilo najbolj vroče leto v zgodovini, kar je poudarilo potrebo po odločnih ukrepih za doseganje podnebne nevtralnosti.

Nekatere stranke so že napovedale, da se bodo namesto konstruktivnega podnebnovarstvenega načrta osredotočile na »protiklimatsko kampanjo«. Glede na te okoliščine je posebna odgovornost na medijih. Od novinarjev se zahteva, da intenzivneje pokrivajo podnebna vprašanja v svojih formatih, kot so intervjuji ali poddaje. Pomembno je tudi hitro ovrženje lažnih trditev in izogibanje senzacionalističnemu novinarstvu.

Spreminjanje medijske pokrajine

Od demonstracij »Petkove za prihodnost« leta 2019 se je medijsko poročanje o podnebni krizi spremenilo. Nemški mediji so prepoznali vrzel v svojem poročanju in vse pogosteje ponujajo nove formate, kot je glasilo »Podnebni petek« Süddeutsche Zeitung ali podcasti, ki se intenzivno ukvarjajo s temo.

• „Klimazentrale“ vom SWR
• „Mission Energiewende“ auf detektor.fm
• „1,5 Grad – der Klimapodcast“ mit Luisa Neubauer auf Spotify
• Online-Magazin „Klimareporter“

Kljub temu napredku novinar Lorenz Matzat kritizira, da poročanje pogosto ne odraža nujnosti vprašanja. V novem glasilu Klimajournismus.de izraža svoje skrbi in poziva k bolj agilnemu in empatičnemu poročanju. Trenutne ideje o podnebnih spremembah primerja s hipotetičnimi grožnjami in novinarje poziva k doslednejšemu obravnavanju neizogibne realnosti podnebnih sprememb.

Če povzamemo, je zelo pomembno, da podnebno novinarstvo zavzame potrebno mesto v trenutnem političnem diskurzu. Le tako lahko volivci sprejemajo informirane odločitve in se lahko ustrezno spopadejo z izzivi podnebne krize. Posnetek otvoritvenega dogodka Znanstvenega leta je na voljo v mediateki BMBF, kjer lahko vsi zainteresirani pridobijo podrobnejši vpogled v obravnavane teme in pomen komuniciranja znanosti.

Na splošno smo na prelomnici, ko morata novinarska odgovornost in znanstveno strokovno znanje odigrati ključno vlogo pri reševanju podnebne krize. Samo s predanim in na dejstvih temelječim poročanjem je mogoče resno obravnavati podnebne spremembe in jih obravnavati v kontekstu kapitala.

Za več informacij preberite članke iz Nemška športna univerza Köln, Climatejournalism.de in Deutschlandfunk.