Podnebne spremembe: Suša in pomanjkanje vode ogrožata prihodnost Južne Afrike!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Univerza v Bonnu analizira, kako podnebne spremembe in pomanjkanje vode vplivajo na dvig zemeljske površine v Južni Afriki.

Die Universität Bonn analysiert, wie Klimawandel und Wassermangel den Anstieg der Erdoberfläche in Südafrika beeinflussen.
Univerza v Bonnu analizira, kako podnebne spremembe in pomanjkanje vode vplivajo na dvig zemeljske površine v Južni Afriki.

Podnebne spremembe: Suša in pomanjkanje vode ogrožata prihodnost Južne Afrike!

V zadnjih letih se je Južna Afrika zaradi geodinamičnih procesov opazno spremenila. Trenutne meritve GPS kažejo, da se podcelina med letoma 2012 in 2020 v povprečju dvigne za šest milimetrov na leto. Dr. Makan Karegar z Inštituta za geodezijo in geoinformacije na Univerzi v Bonnu pojasnjuje, da so različni geodinamični pojavi možni vzroki za ta nenehni pojav, vključno s hipotezo o plaščnem oblaku pod zemeljsko skorjo. Raziskuje se tudi nova teorija, ki se osredotoča na izgubo podzemne in površinske vode. Ta pojav bi lahko pomembno prispeval tudi k dvigovanju zemeljskega površja, ki je povezano z regionalnimi sušami.

Analiza vzorcev padavin v Južni Afriki je razkrila zanimive vzporednice med dolgotrajnimi obdobji suše in nadmorske višine. Te ugotovitve podpirajo podatki satelitske misije GRACE, ki meri spremembe gravitacijskih sil. Čeprav je prostorska ločljivost teh podatkov nizka, prikazujejo povezavo med nižjimi vodnimi masami in večjim dvigom, kar dodatno podpira hipotezo, da sta suša in izguba vodne mase ključni dejavnik pri izbočenju Zemlje. Izsuševanje pokrajine vodi do merljivega izbočenja, ki lahko služi tudi kot pokazatelj prihajajoče suše.

Od suše do pomanjkanja vode

Med letoma 2015 in 2019 je Južna Afrika doživela drastično sušo, ki je državo pripeljala blizu katastrofalnega »dneva nič« – točke, ko je Cape Townu grozilo, da bo ostal brez vode. Velik del vodnih virov v državi je skrit pod zemeljskim površjem in dostopen prek vodnjakov. Razvoj v zvezi s tehnologijo GPS in njeno uporabo za spremljanje teh vodnih rezerv je zato še posebej pomemben. Stacionarni GPS sprejemniki imajo pri tem ključno vlogo, saj spremljajo stanje vodnih virov in pomagajo pri pravočasni ureditvi njihove rabe.

Naraščajoči problem pomanjkanja vode še zaostrujejo podnebne spremembe. Spremembe v vzorcih padavin in spremenjen vodni cikel povzročajo pogostejše in intenzivnejše suše v nekaterih regijah, vključno z Južno Afriko. Hkrati druga območja, kot so deli Amazonskega bazena, prejmejo več padavin. Vendar ta neenakomerna porazdelitev padavin ne vpliva le na količino razpoložljive vode, temveč tudi na njeno kakovost. To lahko povzroči onesnaženje, zlasti na poplavnih ravnicah, medtem ko suha območja trpijo zaradi koncentracij onesnaževal.

Tehnološke rešitve in politični ukrepi

Za soočanje z izzivi podnebnih sprememb in oskrbe z vodo so potrebne tehnološke rešitve in trajnostno upravljanje z vodo. Uporaba podatkov GPS za izboljšanje upravljanja z vodo bi lahko bila dragocen del prihodnjih strategij. Inovativni pristopi, kot sta inteligentno upravljanje z vodo in zbiranje deževnice, so bistveni za zadovoljevanje potreb po vodi v spreminjajočem se okolju.

Dolgoročne perspektive kažejo, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na razpoložljivost in kakovost vode. Ukrepi politike za celostno upravljanje vodnih virov so bistvenega pomena, prav tako mednarodno sodelovanje za reševanje raznolikih izzivov pomanjkanja vode in s tem povezanih socialnih, gospodarskih in političnih napetosti. Trajnostna raba vode ni le lokalni, temveč globalni izziv.

Dogodki v Južni Afriki poudarjajo potrebo po celovitem razumevanju interakcij med podnebnimi spremembami, upravljanjem vode in družbenimi potrebami, kar mora biti podlaga za prihodnje strategije.

Univerza v Bonnu poroča, da ...

Deutschlandfunk ponuja informacije o...

Greenkama opisuje učinke...