Podnebne spremembe ogrožajo zobe morskega psa: zakisanje oceanov na zaskrbljujočih ravneh!

Podnebne spremembe ogrožajo zobe morskega psa: zakisanje oceanov na zaskrbljujočih ravneh!

Podnebne spremembe so eden največjih izzivov našega časa in s seboj prinašajo različne grožnje. Še posebej zaskrbljujoč razvoj je vse večja zakisanost oceanov, ki vpliva na številne oblike morskega življenja. Nedavno objavljen rezultat raziskave Univerze Heinrich Heine Düsseldorf (HHU) posebej obravnava učinke tega zakisljevanja na zobe morskega psa. Študija se je pojavila v znanstveni revijiMeje v znanosti o morjuin še posebej preučuje zajce črnoplavutega grebenskega morskega psa (Carcharhinus melanopterus). Glasno HHU Višja koncentracija CO2 v atmosferi povzroči znižanje pH vrednosti morske vode, kar lahko pomembno vpliva na strukturo zob morskega psa.

Raziskovalna skupina je podrobno preučila fizične spremembe zob morskega psa pri različnih pH vrednostih. Medtem ko so zobje pri vrednosti pH 8,1 v stabilnem stanju, kot ga doživljamo danes, meritve pri pričakovani vrednosti pH 7,3 v letu 2300 kažejo pomembne nepravilnosti. Ta vrednost ustreza skoraj desetkratnemu povečanju zakisanosti. Mikroskopski pregled je pokazal opazne površinske poškodbe, povečano razjedanje korenin in splošno strukturno propadanje zob v bolj kisli vodi.

Posledice za morske pse in njihov življenjski prostor

Rezultati kažejo, da postanejo zobje morskega psa strukturno šibkejši v bolj kislem okolju, zaradi česar so bolj dovzetni za zlome. Čeprav študija obravnava samo izpadle zobe in zato ne obravnava morebitnih procesov popravljanja živih morskih psov, je zaskrbljujoče, kako občutljiva bi lahko bila vrsta na takšne spremembe. Zmerni padci pH bi lahko resno ogrozili občutljive vrste s počasnimi cikli razmnoževanja zob.

Zakisljevanje oceanov ni problem samo za morske pse. Ta sprememba je eden ključnih stresov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, skupaj z drugimi pojavi, kot sta segrevanje in pomanjkanje kisika, kot je npr. Marine Kopernik poročali. Človekove dejavnosti, kot so industrijski izpusti in uporaba fosilnih goriv, ​​so v zadnjih 200 letih povzročile izpust ogromne količine CO2 v ozračje. Oceani absorbirajo približno četrtino antropogenega CO2, ki preprečuje učinke globalnega segrevanja, a je tudi nevaren za biotsko raznovrstnost.

Dolgoročni učinki na morski ekosistem

Ujeti nivoji CO2 spremenijo kemično sestavo morske vode. To povečanje kislosti ne vpliva samo na morske pse, ampak tudi na organizme, ki poapnejo, kot so korale, školjke in plankton. Te spremembe lahko neposredno vplivajo na razmnoževanje in razvoj ličink rakov, kar posledično ogroža celotno biotsko raznovrstnost oceanov in prehranjevalne verige. Izguba te biotske raznovrstnosti ni le ekološka tragedija, ampak ogroža tudi prehransko varnost in gospodarsko stabilnost številnih obalnih regij.

Če povzamemo, raziskave HHU močno kažejo, da ima zakisljevanje oceanov, ki ga povzroči človek, daljnosežne posledice za morsko življenje. Ključnega pomena je ohraniti pH oceana blizu današnjega povprečja 8,1, da ohranimo zdravje ekosistemov in ne ogrozimo ravnovesja morskih prehranjevalnih mrež.