Kolonialne krivice: vpogled v pozabljene ženske v Cape Townu

Kolonialne krivice: vpogled v pozabljene ženske v Cape Townu

Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodijo dr. Dries Lyna z univerze Radboud Nijmegen, dr. Eva Marie Lehner z univerze v Bonnu in dr. Wouter Ryckbosch z univerze v Gentu, preučuje družbene pripadnosti in zaupanje v Cape Townu v 17. in 18. stoletju. Namen te časovno omejene študije je osvetliti resničnost življenja urbanega podrazreda in analizirati njihovo strateško umestitev v neformalne mreže in formalne institucije. Glasno uni-bonn.de Cape Town ima poseben zgodovinski pomen kot pristaniško mesto v Indijskem oceanu, ki je gostilo raznoliko prebivalstvo s pripadniki različnih skupin, vključno z vojaki, mornarji in zasužnjenimi ljudmi.

Osrednji element raziskovalnega dela je digitalizacija zgodovinskih virov z namenom analize med drugim izposoj, izjav prič in botrov. Podprojekt z naslovom In God We Trust? se posebej osredotoča na podporne mreže samskih žensk, ki so živele v posebnem pravnem in socialnem položaju. V tem kontekstu je pomembno poudariti, da se zasužnjenke v kolonialnem Cape Townu niso imele možnosti uradno poročiti, kar je njihovo življenje še posebej zapletalo. Namen projekta je narediti socialne mreže teh žensk vidne in preučiti njihov položaj v različnih skupnostih ter njihove strategije do družbene dinamike in struktur moči.

Širjenje diskurza v socialnem delu

Aktualne razprave o nemški kolonialni zgodovini in njihovem vplivu na sedanjost odraža tudi potujoča razstava De-Colonize it! osvetljeno, ki ga je oblikovala skupina študentov Univerze uporabnih znanosti RheinMain. Ta razstava kritično obravnava teme, kot sta "White Saviourism" in "Voluntourism". Cilj je prikazati, kako se razmerja kolonialne moči še naprej reproducirajo v današnji družbi. Glasno hs-rm.de Razstava je namenjena predvsem šolam, univerzam, učiteljem in socialnim delavcem ter drugim zainteresiranim.

Študentski projekt, ki nastaja v okviru pedagoško-raziskovalnega projekta »Socialno delo kot kolonialni arhiv znanja«, vodi prof. dr. Wiebke Dierkes in je namenjen spodbujanju refleksivnih in do rasizma kritičnih pristopov k družbenopolitičnim vprašanjem. Podpira ga skupina zavzetih študentov, ki načrtujejo in izvajajo razstavo. Poročilo o projektu je bilo objavljeno v Wiesbadener Kurierju.

Kontekstualizacija postkolonialnih raziskav

Poleg raziskovanja kolonialne preteklosti je posebna pozornost namenjena tudi postkolonialnim praksam onkraj klasičnih anglofonskih medijev. Projekti, kot je »Majhni kozmopolitanizmi«, preučujejo literaturo, medije in vsakodnevne prakse v sodelovanju z več mednarodnimi partnerskimi institucijami. S temi temami se ukvarja Humboldtova univerza v Berlinu, kot je prikazano na hu-berlin.de poročali.

Projekti, ki obravnavajo vprašanja raznolikosti, moči in pravičnosti, razširjajo razpravo o pravičnosti tako, da vključujejo alternativne tradicije z globalnega juga in sodelujejo z diskurzom o Ubuntuju v Južni Afriki. Takšne raziskave širijo pogled na postkolonialno razpravo in ponujajo dragocen vpogled v vpliv kolonializma in njegove dediščine na današnje družbene prakse in teorije.