Nagrada Lennart Nilsson: Wuppertalski raziskovalec navdušuje s fotografijo bolezni

Nagrada Lennart Nilsson: Wuppertalski raziskovalec navdušuje s fotografijo bolezni

27. junija 2025 je prof. dr. Maximilian Ackermann s Karolinskega inštituta v Stockholmu prejel prestižno nagrado Lennart Nilsson. Ta čast je priznanje za njegove izjemne prispevke k ... znanstvena fotografija na medicinskem področju. Ackermann, patolog in anatom, dela v več ustanovah, vključno z univerzitetno bolnišnico Helios Wuppertal ter univerzami Witten/Herdecke, RWTH Aachen in Inštitutom za anatomijo na Univerzitetnem medicinskem centru Mainz.

Nagrada v vrednosti 120.000 švedskih kron se vsako leto podeli za pomemben napredek v znanstveni fotografiji. Ackermann je v svojih raziskavah uporabil tehnologije visoke ločljivosti, kot sta hierarhična fazno kontrastna tomografija (HiP-CT) in vrstična elektronska mikroskopija. Te metode mu omogočajo tridimenzionalno predstavitev kompleksnih bolezenskih procesov, na primer raka, Alzheimerjeve bolezni in pljučnih bolezni. Posebej impresivne so njegove slike, ki prikazujejo vnetne procese v človeških organih.

Inovacije v raziskavah bolezni

Ackermannovo pionirsko delo ni samo znanstvenega pomena, ampak tudi praktičnega pomena za nego bolnikov. Njegov pristop združuje osnovne raziskave s klinično uporabo, zlasti ko gre za nastanek novih krvnih žil in njihovo vlogo pri boleznih srca in ožilja ter raku. Primeri njegovih znanstvenih fotografij vključujejo osupljive skenirajoče elektronske mikroskopije, ki podrobno prikazujejo okužbe s COVID-19 v človeških pljučih, vključno z analizo vnetnih celic in drugih patoloških sprememb.

Pomen Ackermannove raziskave postane jasen v luči nedavnih študij o COVID-19 in nevrodegenerativnih boleznih. Opazovalna študija, objavljena v Naravna medicina, je odkril osupljivo povezavo med COVID-19 in napredovanjem Alzheimerjeve bolezni. Bolniki s hudimi simptomi COVID-19 imajo biomarkerje, povezane z demenco, kar kaže na povečano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni po okužbi s SARS-CoV-2.

Vloga raziskav demence

V tem kontekstu je delo docentke dr. Michaele Defrancesco na Univerzitetna klinika za nevrologijo posebej pomembno. Vodi skupino za raziskave demence in se osredotoča na nevrokognitivne motnje, zlasti Alzheimerjevo bolezen. Njena raziskava proučuje klinične in biološke biomarkerje, ki lahko služijo kot označevalci tveganja za Alzheimerjevo bolezen.

Posebna pozornost je namenjena vplivom pandemije COVID-19 na osebe z demenco in njihove svojce. Defrancesco in njena ekipa sodelujeta tudi pri analizi povezave med spremembami spanja in nevrodegenerativnimi boleznimi, kar dodatno ponazarja zapletenost bolezni.

Trenutni projekti, kot sta »Memory Mobile« ali študija »DeMig«, želijo razumeti vpliv pandemije na bolnike z demenco in ponuditi pomemben vpogled v potrebe po oskrbi te rizične skupine.

Integrativni pristop k raziskavam tako Ackermanna kot Defrancesca dokazuje interdisciplinarni pristop k kompleksnim zdravstvenim izzivom in njihovemu vplivu na družbo. Glede na prihodnje izzive v zdravstvu je njihovo delo ključnega pomena.