Škandal z nagrado za literaturo: Senat v Bremnu poljubil Günterja Grassa izpred oči!

Škandal z nagrado za literaturo: Senat v Bremnu poljubil Günterja Grassa izpred oči!

18. avgusta 2025 mineva obletnica škandaloznega dogodka v nemški literarni zgodovini, ki je močno vplival na podeljevanje nagrad. Leta 1960 je bremenski senat preklical podelitev literarne nagrade Günterju Grassu za njegovo pomembno delo Pločevinasti boben. Senat je to odločitev utemeljil z "moralnimi razlogi" in s tem nasprotoval žiriji, ki je privolila v nagrado. V letih od leta 1954 literarne nagrade ni prejel le Grass, ampak tudi znani avtorji, kot sta Ingeborg Bachmann in Paul Celan. Posledični škandal je leta 1962 privedel do temeljne reforme literarne nagrade, ki jo je odslej podeljevala neodvisna fundacija, da bi se izognili takšnim polemikam, kot fernuni-hagen.de poročali.

Skupina študentov FernUniversität v Hagnu je intenzivno preučevala arhivske dokumente incidenta. Med raziskovanjem v državnih arhivih in medijskem arhivu Günterja Grassa so naleteli na zanimive podrobnosti o tedanjih razpravah. Kerstin Herrnkind, ena od študentk, je lahko vzpostavila osebno povezavo s temo zaradi svojega prejšnjega dela na tazu v Bremnu. Annemarie Mevissen, ki je leta 1960 služila kot mladinska senatorka, je bila osrednja oseba v sporu in je bila zaradi svoje odločitve deležna množičnih kritik. Javnost o njeni oceni je bila, da je nagrado zavrnila zaradi zaščite mladoletnikov. Mevissen je izrazila dvoumnost o knjigi, za katero je menila, da je na poti v svetovno literaturo, vendar je njene dele videla kot "popolnoma perverzne", glede na raziskavo študentov.

Pomen "pločevinastega bobna"

Pločevinasti boben, objavljen leta 1959, pripoveduje zgodbo o malem Oskarju Matzerathu, ki se pri treh letih odloči nehati rasti. Knjiga ni le avtobiografski roman, temveč se ukvarja tudi z izkušnjami v času nacionalsocializma in povojnega obdobja v Gdansku. Velja za enega najvplivnejših nemških romanov 20. stoletja in odraža kompleksne mehanizme družbene represije. Grassovo delo je bilo literarni in družbeni prispevek k soočanju s preteklostjo.

Sam Günter Grass, rojen 16. oktobra 1927 v Danzigu, je pustil kontroverzno dediščino. Na njegovo življenje in delo ni mogoče gledati brez kritičnega pogleda na čas, v katerem je služil kot vojak v Waffen-SS. To članstvo je večkrat sprožilo resne razprave o njegovi moralni avtoriteti. Grass, ki je umrl leta 2015, je bil kljub temu znan kot dobitnik Nobelove nagrade za literaturo in kritičen intelektualec. Njegove politične izjave in zavezanost, zlasti SPD, so oblikovale njegovo javno podobo. Kasneje je pesem »Kaj mora biti rečeno« povzročila razburjenje in bila kritizirana kot antisemitska, kar je spet privedlo do delitev,](https://www.fr.de/kultur/literatur/guenter-grass-biografie-literatur-nobelpreis-zweiter-weltkrieg-kontroversen-92723506.html) je perspektiva, ki jo Harro Zimmermann ima v svoji obsežni biografiji Grass ponudbe.

Aktualni dogodki v povezavi z Günterjem Grassom

V sedanjosti razprava še naprej meče senco na Fundacijo Günterja Grassa, ki podeljuje literarno nagrado »Albatros«. Ameriški avtor Dave Eggers, ki je bil povabljen na prihajajočo podelitev nagrad, je v kratkem času odpovedal udeležbo. V svoji izjavi je kritiziral potrebo po obravnavanju Grassovih kontroverznih izjav o Izraelu in Iranu. Eggersova zavrnitev ni usmerjena proti ustanovi ali nagradi sami, temveč odseva globok konflikt, ki oblikuje Grassovo zapuščino. Fundacija Günterja Grassa podeljuje visoko obdarjeno literarno nagrado, ki jo od leta 2006 podeljujejo vsaki dve leti, z denarno nagrado v višini 40.000 evrov. Eggers in njegovi prevajalci si to nagrado delijo za delo »Zeitoun«, ki velja za prošnjo za moralni pogum. V nagradi je žirija prepoznala tudi izjemen prevod Ulrike Wasel in Klausa Timmermanna.