Nova metoda za odkrivanje propagande: Bochumski raziskovalci v fokusu!

Nova metoda za odkrivanje propagande: Bochumski raziskovalci v fokusu!

Dezinformacijske kampanje so vse večji problem, ki ne vpliva le na tradicionalne medije, ampak je razširjen tudi v storitvah za sporočanje, kot so WhatsApp, Telegram in Signal. 13. avgusta 2025 je skupina raziskovalcev z Porurske univerze Bochum in Univerze v Lozani na varnostnem simpoziju USENIX v Seattlu predstavila novo razvito metodo za odkrivanje propagandnih računov na Telegramu. Ta metoda lahko učinkovito podpira boj proti dezinformacijam.

Predstavitev, ki jo je vodila prof. dr. Rebeka Overdorf, je izstopala, saj je avtorska ekipa prejela prestižno nagrado Distinguished Paper Award. Metodologija ni le hitrejša in cenejša od dosedanje človeške moderacije, ampak jo tudi bistveno prekaša po učinkovitosti. Z analizo 13,7 milijona komentarjev iz 13 kanalov Telegram s političnim ali novičarskim poudarkom so raziskovalci ugotovili, da je 1,8 odstotka teh komentarjev mogoče opredeliti kot propagando, predvsem iz proruske mreže.

Učinkovitost novega mehanizma zaznavanja

Na novo razviti mehanizem zaznavanja je lahko zaznal propagando s stopnjo zadetkov 97,6 odstotka, kar je za 11,6 odstotka bolje od povprečne učinkovitosti človeške moderacije. To se zelo razlikuje, saj imajo nekateri kanali le 20-odstotno stopnjo zaznave, drugi pa lahko dosežejo več kot 95 odstotkov. Te razlike ponazarjajo, kako neučinkovita je lahko človeška zmernost v boju proti dezinformacijam.

Med tem moderiranjem je težava tudi visoka stopnja ročnega napora. Moderatorji vsebin so pogosto izpostavljeni psihičnemu stresu, še posebej, ko se morajo 24 ur na dan ukvarjati s problematičnimi vsebinami. Novi algoritem bi lahko pomagal zmanjšati ta napor in izboljšati delovne pogoje moderatorjev.

Kontekst dezinformacij

Boj proti dezinformacijam je še posebej pomemben v času krize, ko se lažne novice in pripovedi zarote hitro širijo po družbenih medijih. Strokovnjaki menijo, da družba za te naracije ni nič bolj dovzetna kot nekoč, a se je prisotnost tovrstnih vsebin močno povečala. To se pogosto izvaja s strateškim ciljem podžiganja negativnih občutkov, kot sta strah ali jeza, kar poudarja pomembnost na novo razvitih metod za prepoznavanje propagande.

Po raziskavi iz prvega četrtletja 2023 je 48 odstotkov uporabnikov interneta v Nemčiji izjavilo, da so naleteli na lažne ali nezanesljive informacije. Dezinformacije so postale strateško orodje, ki se uporablja posebej za manipulacijo mnenj, zlasti v volilnih kampanjah. Kljub tem izzivom komunikologi poudarjajo, da dezinformacije ne ogrožajo demokracije.

Vsak uporabnik lahko proti dezinformacijam aktivno ukrepa tako, da jih kritično preizprašuje, primerja vire in preverja pošiljatelje informacij. Evropske institucije so oblikovale jasne predpise, s katerimi bodo platforme, kot so Facebook, YouTube in TikTok, odgovorne za obravnavanje problematike dezinformacij. Zakon o digitalnih storitvah od teh platform zahteva, da ocenijo tveganja za svoje uporabnike in sprejmejo učinkovite ukrepe proti dezinformacijam.

Razvoj na Porurski univerzi Bochum bi lahko bil odločilen korak k boljši informacijski pokrajini, v kateri je dezinformacije mogoče ne le hitreje odkriti, ampak se tudi učinkoviteje boriti proti njim. Žarček upanja v času, ki ga zaznamujeta negotovost in preobremenjenost z informacijami.