Novi prorektorji na FernUniversität: Svež veter za poučevanje!

Novi prorektorji na FernUniversität: Svež veter za poučevanje!

10. marca 2025 je univerzitetna volilna skupščina FernUniversität v Hagnu izvolila novega prorektorja. Ta dogodek predstavlja pomemben korak v prestrukturiranju univerze za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Novi prorektorji bodo svoje dolžnosti nastopili 1. aprila 2025, izvoljena prorektorica prof. dr. Claudia de Witt pa bo odgovorna za poučevanje, študij in integracijo umetne inteligence (AI) v izobraževalne procese. Vaš kolega, prof. dr. Osman Isfen, se bo osredotočil na nadaljnje izobraževanje, akademsko kariero in družbeno odgovornost. Rektor prof. dr. Stefan Sturmer, ki je predlagal nove kandidate za izvolitev, je poudaril velik pomen tega prestrukturiranja za prihodnost FernUniversität.

Dosedanja prorektorja prof. dr. Uwe Elsholz in prof. dr. Stefan Smolnik bosta po šestih oziroma treh letih odšla. Posebej velja omeniti, da je prof. dr. Hans-Jörg Schmerer že po prvem krogu glasovanja umaknil svojo kandidaturo za tretjega prorektorata. Zdaj bo potreben nov postopek imenovanja.

Uporaba umetne inteligence

Umetna inteligenca se vedno bolj obravnava kot ključna za izboljšanje poučevanja in učenja v visokem šolstvu. Prof. dr. Claudia de Witt že intenzivno raziskuje metode AI in njihove aplikacije za povečanje privlačnosti študijskih programov. V umetni inteligenci vidi velik potencial za spodbujanje kognitivnih in metakognitivnih spretnosti ter reševanje izzivov v visokem šolstvu. Posebne možnosti, ki jih obravnava prof. de Witt, vključujejo:

• Nutzung wissensbasierter Systeme und maschinellen Lernens zur Förderung des Wissenserwerbs.
• Echtzeit-Bewertungen offener Fragen und automatisierte Bewertungen von Studierendenbeiträgen.
• Einsatz von Chatbots für administrative Fragen sowie Educational Data Mining-Modelle zur Analyse von Lernfortschritten.

Vendar pa integracija umetne inteligence v visokošolsko izobraževanje zahteva tudi odgovorno ravnanje. Podatki, pridobljeni z registracijami, anketami in pregledi, morajo biti psevdonimizirani ali anonimizirani za aplikacije AI. Digitalni odtis učencev zagotavlja dragocene informacije o njihovem učnem vedenju in preferencah, zato so prilagodljivi sistemi bistveni.

Podpora politike za umetno inteligenco v visokem šolstvu

Spodbujanje umetne inteligence v visokem šolstvu je podprto tudi na politični ravni. Zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF) je na tem področju vključeno od konca leta 2021 in podpira različne projekte v okviru zvezne deželne pobude »Umetna inteligenca v visokem šolstvu«. Ta pobuda je med drugim namenjena razvoju študijskih programov in inteligentnih asistenčnih sistemov ter spodbujanju učnih in izpitnih sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci.

Konzorciji, kot je Cyber ​​​​Valley, krepijo raziskave in usposabljanje na področjih, kot sta strojno učenje in robotika. Poleg tega AI ​​Campus, ki ga financira BMBF, ponuja učno platformo z različnimi izobraževalnimi viri o AI. Te pobude poudarjajo nujnost in relevantnost teme ter kažejo, da se morajo univerze dejavno prilagajati »matematizaciji« svojih ponudb.

Na koncu lahko rečemo, da izvolitev novih prorektorjev na FernUniversität v Hagnu ne predstavlja le kadrovske spremembe, ampak tudi strateški nov začetek. Integracija umetne inteligence je ključnega pomena za prihodnji razvoj študijskih ponudb in izboljšanje poučevanja, zato je treba še videti, kako bodo te vizije dejansko uresničene. S podporo politike in znanosti je smer dobro zastavljena, da bo visokošolskemu izobraževanju spodbudila inovacije.