Nova študija razkriva: BLA uravnava radodarnost glede na bližino!
Raziskovalci na HHU Düsseldorf in partnerskih univerzah raziskujejo, kako bazolateralna amigdala nadzoruje prosocialno vedenje.

Nova študija razkriva: BLA uravnava radodarnost glede na bližino!
Raziskovalci na univerzi Heinrich Heine Düsseldorf (HHU) in drugih mednarodnih ustanovah so objavili nove ugotovitve o vlogi bazolateralne amigdale (BLA) v prosocialnem vedenju. Rezultati te obsežne študije so objavljeni v priznani strokovni revijiZbornik Nacionalne akademije znanosti(PNAS). Prosocialno vedenje, ki je ključnega pomena za pozitivne človeške interakcije, znanost še ne razume popolnoma.
Študija se je osredotočila na posebno skupino bolnikov z Urbach-Wiethejevim sindromom. Ta zelo redka bolezen povzroči specifično poškodbo BLA in jo najdemo v manj kot 150 dokumentiranih primerih po vsem svetu, pri čemer pomembna skupina živi v Namaqualandu v Južni Afriki. BLA ima ključno vlogo pri uravnavanju sočutja in čustvenega procesiranja.
Rezultati študije
V študiji so raziskovalci izvedli tako imenovane "diktatorske igre", v katerih so udeleženci morali razdeliti zneske denarja različnim socialnim stikom, kot so prijatelji, znanci, sosedje in neznanci. Rezultati so bili razkrivajoči: medtem ko so bili bolniki s poškodbo BLA podobno radodarni do bližnjih prijateljev kot kontrolna skupina, so pokazali precej bolj sebičen odnos do tistih, ki so jim bili manj blizu.
Ta opažanja kažejo, da BLA ni vir altruističnega vedenja, ampak je kritično odgovoren za to, kako in kdaj je velikodušnost regulirana glede na družbeni kontekst. Pomanjkanje ustrezne kalibracije radodarnosti je povzročilo, da prizadeti posamezniki dajejo prednost svoji blaginji pred blaginjo drugih.
Študija poudarja, da ima čustvena bližina, zlasti z najboljšimi prijatelji, pomembno vlogo pri spodbujanju sočutja in povečanju velikodušnosti. To bi lahko tudi pomagalo razširiti naše razumevanje družbenih odločitev, na katere vplivajo kulturni in biološki dejavniki. Znanje o BLA bi torej lahko služilo ne le za boljše razumevanje človeškega vedenja, ampak tudi za razvoj možnih terapevtikov za bolezni, kot sta avtizem ali psihopatija.
Prihodnje aplikacije
Posledice teh rezultatov so daljnosežne. Številne socialne vedenjske težave bi lahko videli v novi luči, pri čemer BLA deluje kot ključni organ za razumevanje biološke osnove družbenega vedenja. To pridobitev znanja bi lahko bila zelo pomembna pri razvoju ciljnih terapij za podporo ljudem s težavami v socialnem vedenju.
Skratka, raziskave o vlogi BLA ne le poglabljajo naše razumevanje radodarnosti in prosocialnega vedenja, ampak tudi odpirajo priložnosti za prihodnje terapevtske pristope. Glede na kompleksne interakcije med družbenimi vezmi in individualnimi izbirami bi lahko ta raziskava bistveno vplivala na način, kako obravnavamo družbene probleme. Nadaljnje študije so zato bistvene za nadaljnje dešifriranje mehanizmov za tem vedenjem.
Več o teh pomembnih rezultatih raziskav lahko izveste v poročilih iz Univerza Heinrich Heine Düsseldorf in Novice o nevroznanosti.