Nov žarek upanja: pri spastični paraplegiji odkrita imunska aktivacija!

Nov žarek upanja: pri spastični paraplegiji odkrita imunska aktivacija!

Najnovejši razvoj raziskav spastične paraplegije tipa 15 je v središču interdisciplinarnega projekta, ki ga vodita prof. dr. Elvira Mass z inštituta LIMES na univerzi v Bonnu in dr. Marc Beyer iz nemškega centra za nevrodegenerativne bolezni (DZNE). Ta bolezen prizadene nevrone v možganih, ki so odgovorni za nadzor gibanja, in povzroča nenadzorovano trzanje in paralizo, ki se običajno začne v poznem otroštvu. Natančen sprožilec smrti možganskih celic trenutno ni znan, vendar se zdi, da ima ključno vlogo napaka v genu SPG15, ki je odgovoren za pomemben protein. Po mnenju raziskovalcev se masivno vnetje pojavi, preden pride do prve poškodbe nevronov, kar kaže na zgodnje napredovanje bolezni.

Študija se osredotoča zlasti na vlogo imunskega sistema, pri čemer raziskovalci preučujejo obnašanje mikroglije – imunskih celic v možganih – in imunskih celic iz kostnega mozga. Mikroglija migrira v možgane med embrionalnim razvojem, medtem ko lahko druge imunske celice pridejo tja prek krvnega obtoka. Pomemben del raziskave vključuje označevanje celic kostnega mozga s fluorescenčnim barvilom, da se jih loči od mikroglije. Mikroglija se spremeni zgodaj v razvoju bolezni in preoblikuje v tako imenovano "mikroglijo, povezano z boleznijo", ki sprošča sporočilne snovi in ​​spodbuja aktivacijo citotoksičnih celic T. Ta interakcija poveča vnetni proces, kar nakazuje, da je zgodnja imunska aktivacija značilna za prve faze bolezni in ne izguba motoričnih nevronov.

V ospredju nevrološke avtoimunske bolezni

Poleg tega raziskave na Charité – Universitätsmedizin Berlin osvetljujejo razvoj, diagnozo in zdravljenje nevroloških bolezni, na katere vplivajo avtoprotitelesa. Klinično raziskovalno skupino »BecauseY« v štirih letih financira nemška raziskovalna fundacija (DFG) s 6,2 milijona evrov. Cilj te skupine je raziskati pogostost, tarče in funkcije avtoprotiteles, prizadetih na nevrone, ki lahko potencialno sprožijo bolezni, kot so demenca, epilepsija, psihoze in avtoimunski encefalitis. Prof. dr. Matthias Endres poudarja, da je potreba po raziskavah avtoimunosti v nevrologiji in psihiatriji še vedno velika.

V okviru raziskav bodo vzpostavili center, ki združuje temeljne in klinične raziskave. Tukaj bodo zbirali vzorce bolnikov za razvoj novih diagnostičnih testov in inovativnih terapevtskih metod. Raziskovalci, ki jih vodi prof. dr. Harald Prüß, nameravajo ponovno ustvariti avtoprotitelesa in razumeti, kako delujejo. Možnosti, s katerimi se lahko v prihodnosti zdravijo avtoprotitelesa, bi lahko zagotovile tudi vpogled v druge bolezni, kot sta možganska kap in nevrodegenerativna demenca.

Možni terapevtski pristopi

Rezultati te raziskave so obetavni in poudarjajo pomen interdisciplinarnega sodelovanja. Ugotovitve študije o spastični paraplegiji tipa 15 in nevroloških avtoimunskih boleznih bi lahko pripeljale do novih terapevtskih perspektiv. Sem spadajo med drugim zdravila za zaviranje imunskega sistema, ki so lahko pomembna ne le pri spastični paraplegiji, ampak tudi pri drugih nevrodegenerativnih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Trenutni razvoj kaže, da je medicina na celoviti poti k boljšemu razumevanju vzrokov in mehanizmov nevroloških bolezni. Kombinacija osnovnih raziskav, klinične uporabe in interdisciplinarnega sodelovanja je ključnega pomena za razvoj novih terapij in trajnostno izboljšanje kakovosti življenja prizadetih.

Za več informacij o trenutni študiji in njenih rezultatih obiščite Univerza v Bonnu, the Nacionalni inštituti za zdravje kot tudi Charité – University Medicine Berlin.