Nevrotehnologija v fokusu: raziskovalec iz Paderborna prejel nagrado za varstvo podatkov!

Nevrotehnologija v fokusu: raziskovalec iz Paderborna prejel nagrado za varstvo podatkov!

Univerza v Paderbornu opozarja nase z izjemnim dosežkom. Raziskovalci inštitucije so prejeli mednarodno nagrado za varstvo podatkov »Emilio Aced«. To častno priznanje je prejela prof. dr. Patricia Arias Cabarcos in doktorski študent Emiram Kablo za njuno revolucionarno študijo »Zasebnost v dobi nevrotehnologije: raziskovanje odnosa javnosti do zbiranja in uporabe podatkov o možganih«. kako uni-paderborn.de poroča, študija raziskuje pričakovanja in skrbi ljudi glede zasebnosti podatkov o možganih.

Nevrotehnologija se vedno bolj uporablja ne le na medicinskem področju, ampak tudi v zabavi in ​​fitnesu. Vendar to s seboj prinaša nove izzive glede varstva podatkov. Slovesna podelitev je potekala aprila v Madridu in prejela nagrado v višini 1500 evrov. Rezultati študije kažejo, da je sprejemljivost uporabe podatkov močno odvisna od predvidene uporabe.

Odnos javnosti do nevrotehnologije

Udeleženci študije so izrazili precejšnje pomisleke glede komercialne uporabe nevroloških podatkov. Ugotovljeno je bilo nizko sprejemanje, zlasti med vladnimi agencijami, družbenimi mediji in delodajalci. Nasprotno pa je bilo večje zaupanje v medicinske aplikacije in raziskovalne procese. Ključna dejavnika za sprejem nevrotehnologije sta transparentnost in informirana privolitev. Poudarjeno je, da so za zaščito možganskih podatkov pred množično uporabo nujni jasna pravila in zaščitni mehanizmi.

Ugotovitve študije so namenjene odkrivanju vrzeli v praksi nevrozasebnosti in spodbujanju varstva podatkov prijaznega razvoja. Ti izzivi prihajajo v kontekstu obsežnega, globalnega premika v nevrotehnologiji, kot je poudarjeno v članku narava.com je poudarjeno.

Etični vidiki in globalne posledice

Nevrotehnologije vključujejo sisteme, ki delujejo na vmesniku med možgani in računalnikom. Invalidom lahko ustvarijo priložnosti za znatno izboljšanje kakovosti življenja. Tako denimo polževi vsadki za naglušne in gluhe osebe ter možganski skenerji, ki misli prenesejo v digitalno obliko, omogočajo preusmeritev v vsakdanjem življenju. unesco.de poudarja, da te tehnologije odpirajo tudi različna etična vprašanja. Tu gre za pravice do podatkov, ki jih proizvajajo možgani, pa tudi za zaščito zasebnosti in morebitno spreminjanje spominov.

Glede na te izzive se je UNESCO novembra 2023 odločil razviti etične smernice za uporabo nevrotehnologij. Skupina strokovnjakov bo razvila te smernice, ki bodo sprejete na naslednjem zasedanju generalne konference leta 2025. Poročilo Mednarodnega komiteja za bioetiko iz leta 2021 predstavlja znanstveno podlago za nameravano priporočilo Unesca, ki v ospredje postavlja pravna in družbenopolitična vprašanja.

Na splošno predstavlja razvoj nevrotehnologije velike priložnosti in velika tveganja. Bistveno je spodbujati etično uporabo te tehnologije, da zagotovimo spoštovanje zasebnosti in človekovih pravic.