Zamera med muslimani: Nova študija svari pred radikalizacijo!

Zamera med muslimani: Nova študija svari pred radikalizacijo!

Raziskovalna ekipa iz Univerza v Münstru je začela štiriletni projekt za izvedbo podrobne preiskave dinamike radikalizacije in zamere med muslimani v Nemčiji. Namen te študije je razumeti medsebojno povezanost čustvenih žalitev in vprašanj integracije ter analizirati njihov vpliv na razvoj radikalizacije. Raziskava med 1887 muslimani že kaže, da jih približno 20 % čuti zamero, ki bi lahko imela radikalizirajoč učinek.

Znanstvenike je treba opozoriti, da vsi, ki čutijo zamero, ne postanejo samodejno radikalni. Če pa lahko negativne izkušnje zaradi diskriminacije ali družbene izolacije povzročijo utrjen občutek užaljenosti, je to prepoznano kot znano gojišče radikalizacije. Prof. dr. Mouhanad Khorchide, eden od raziskovalcev, zato poziva k ukrepom za krepitev družbene pripadnosti muslimanov, vključno s širitvijo prostora za priznavanje in povečanjem islamskega verskega pouka v šolah.

Podrobnosti metodologije

Raziskovalna skupina je izvedla več kot 160 kvalitativnih intervjujev v Turčiji in Arabcih. Ta celovita metodologija združuje kvantitativne študije s kvalitativnimi analizami, da zajame socialne, integracijske in verske dejavnike. Večina respondentov se na izkušnje diskriminacije in žalitev odziva diferencirano, kar poudarja kompleksnost njihovih čustev.

Rezultati študije prikazujejo drugačno sliko: muslimani v Nemčiji kažejo tako zadovoljstvo kot nezadovoljstvo s svojim življenjem, čeprav je za njihove reakcije na diskriminacijo pogosto značilna umirjenost. Ko pa gre za nadomestne pripovedi o diskriminaciji, kot so tiste, ki jih je doživela 18-letna ženska po imenu Lina, je mogoče opaziti manj umirjenosti. Lina, ki je zaradi svoje naglavne rute diskriminirana, se pogosto znajde v vse večji manjšinski identiteti. Njihove vsakodnevne izkušnje ponazarjajo težave, s katerimi se srečujejo številni mladi muslimani.

Zamera in radikalizacija

V nadaljnjem kontekstu pojasnjuje Projekt zamere mehanizmi za radikalizacijo. Projekt analizira, kako lahko negativne družbene izkušnje, kot je diskriminacija, vodijo do utrjenega občutka zamere, ki zaživi samostojno življenje. Jasno postane, da ta proces ni linearen, temveč ga oblikujejo individualni in družbeni dejavniki.

Ključna ugotovitev je, da ima zamera osrednjo vlogo v procesih radikalizacije; prizadete so tako nasilne kot nenasilne oblike. Da bi preprečili to, so podana empirično utemeljena priporočila, kot je krepitev sposobnosti kritiziranja znotraj islama in spodbujanje odprte, nefundamentalistične vere.

Če povzamemo, opozarjamo tudi na obsežen kontekst diskriminacije, ki je zelo razširjena v družbi in se odraža v vsakodnevnih izkušnjah muslimanov. Mnogi poročajo, da jih nenehno dojemajo kot »druge«, kar dodatno obremenjuje njihovo identiteto v družbi. To ponazarja primer mlade Line, katere namera, da bi razumela svojo vero in se uveljavila v muslimanskih skupnostih, hkrati predstavlja iskanje pripadnosti in identitete.

Rezultati obsežne študije Univerze v Münstru bodo predvidoma objavljeni avgusta 2025 in bi lahko dali odločilen zagon politični in družbeni razpravi o integraciji in radikalizaciji. Nadaljnji kontekst o diskriminaciji in radikalizaciji je na voljo tudi na platformi Zvezna agencija za državljansko izobraževanje najti.