Revolucija v endoskopiji: AI izboljša odkrivanje in zdravljenje raka!

Revolucija v endoskopiji: AI izboljša odkrivanje in zdravljenje raka!

Alanna Ebigbo, ambiciozni gastroenterolog, je profesor interne medicine od 20. februarja 2025. 12. februarja je prevzel tudi vodenje interne medicine v bolnišnici St. Josef. Ebigbo si prizadeva za uporabo endoskopije ne le v diagnostične, temveč tudi v terapevtske namene. To bi lahko povzročilo temeljne spremembe v zdravljenju raka, saj sodobne tehnologije omogočajo endoskopsko in nežno terapijo. To omogoča delno ohranitev prizadetega organa, kar je za mnoge bolnike pomembna prednost.

V zadnjih letih je Ebigbo izvajal intenzivne raziskave o uporabi umetne inteligence (AI) v endoskopiji. Dokazal je, da s trenutno uporabo umetne inteligence postaja diagnoza raka veliko bolj natančna. Ti inovativni pristopi bi lahko izboljšali ne le diagnostične korake, temveč tudi terapevtske ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti pozneje.

Napredek v analizi tkiv

Hkrati z raziskavami izvaja ekipa prof. Jürgen Popp, znanstveni direktor Leibniz-IPHT, dela na novi tehnologiji za analizo tkiv. Ta tehnologija uporablja multimodalni pristop, ki združuje različne metode optičnega slikanja za analizo kemijskih in strukturnih lastnosti tkiva v realnem času. Slike ocenjuje AI, ki obdeluje hitre in natančne informacije. To naj bi kirurgom omogočilo sprejemanje informiranih odločitev med posegi.

Fascinanten vidik te tehnologije je zmožnost natančnega odstranjevanja tumorskega tkiva z integriranim femtosekundnim laserjem brez poškodb zdravega tkiva. Namen načela »odkriti in zdraviti« je povečati varnost operacij in izboljšati možnosti okrevanja bolnikov. V predkliničnem testiranju je tehnologija pokazala izjemno 96-odstotno natančnost zaznavanja in bi lahko pomagala zmanjšati potrebo po nadaljnjih operacijah.

Umetna inteligenca in avtomatizacija v endoskopiji

Umetna inteligenca je s tehnologijami globokega učenja postala bistveno pomembnejša v gastroenterologiji. Na voljo je že več sistemov AI, ki omogočajo avtomatizirano in neodvisno odkrivanje kolorektalnih polipov. Začetne študije kažejo, da uporaba takih sistemov bistveno poveča odkrivanje adenomov med kolonoskopijo.

Poleg tega nekateri sistemi umetne inteligence omogočajo ne samo odkrivanje, temveč tudi napovedovanje histologije polipov in oceno globoke infiltracije novotvorb v zgornjem in spodnjem delu prebavil. Ta razvoj kaže, da bi lahko umetna inteligenca bistveno vplivala na terapevtsko delovanje v gastroenterologiji in znatno izboljšala rezultate bolnikov.

Ebigbojevo obsežno usposabljanje in aktivna vloga pri raziskovalnem sodelovanju, vključno z institucijami v Jeni, Ulmu, Rimu, Severni Karolini, Tokiu in São Paulu, sta v skladu s tem tehnološkim napredkom. Zaslovel je tudi kot višji medicinski direktor endoskopije v Univerzitetni bolnišnici Augsburg, kjer je tudi vodil delovno skupino za integracijo umetne inteligence v endoskopijo.

Če povzamemo, razvoj endoskopije in uporaba umetne inteligence nista le tehnološka mejnika, ampak bi lahko tudi trajnostno izboljšala kakovost življenja bolnikov. Ebigbova predanost in delo njegovih kolegov na tem področju kažeta, da je prihodnost gastroenterologije videti svetla.