Revolucionarna filtrirna tehnologija Univerze v Kölnu: Svetloba brez meja!

Revolucionarna filtrirna tehnologija Univerze v Kölnu: Svetloba brez meja!

Raziskovalna skupina na Univerzi v Kölnu je dosegla izjemen napredek pri razvoju novih tehnologij optičnih filtrov, podprtih z nepovratnimi sredstvi v višini 1,1 milijona evrov zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in zaščito podnebja (BMWK) v okviru programa EXIST-FT. Projekt, znan kot PoLightFilters, je namenjen vzpostavitvi prelomne tehnologije filtriranja svetlobe, ki znatno zmanjša optični šum in odpira nove aplikacije v fotoniki, zaznavanju, optičnem slikanju in tehnologiji prikaza. Ekipo vodijo dr. Florian Le Roux, dr. Andreas Mischok, dipl. Elena von der Heyden in profesor Malte Gather, ki je tudi znanstveni vodja projekta. uni-koeln.de poroča, da so bili rezultati že objavljeni v priznani reviji “Nature Communications”.

Optični filtri so ključnega pomena v številnih aplikacijah, vendar večina tradicionalnih filtrov trpi zaradi zmanjšane učinkovitosti, ko svetloba pada nanje iz različnih kotov. Inovativna filtrirna tehnologija PoLightFilters premaguje to težavo z uporabo kvantno mehanskih interakcij, natančneje z močnim spajanjem svetlobe z elektronsko vzbujenimi stanji v tankih organskih plasteh. Ta pristop vodi do izboljšane kotne stabilnosti, kar je še posebej ugodno za aplikacije v fluorescenčni mikroskopiji in senzorjih, kot so sistemi LiDAR.

Nove tehnologije in aplikacije

Novi tankoplastni polaritonski filtri izkazujejo izjemne lastnosti. Zlasti pri ekstremnih kotih gledanja nad 80° kažejo spektralni premik manj kot 15 nm in dosegajo največje vrednosti prenosa do 98 odstotkov. Te lastnosti bi lahko bistveno izboljšale natančnost, obseg in hitrost odčitavanja optičnih senzorjev, s čimer bi omogočile prihranek stroškov pri nalogah spremljanja proizvodnje. portal.uni-koeln.de opisuje različna področja uporabe, od hiperspektralnega slikanja do kompaktnih optičnih senzorjev in mikrooptike.

Pomembno je, da se ta tehnologija lahko uporablja tudi v biomedicinskih raziskovalnih aplikacijah. Ekipa govori o prihodnjem delu, ki se bo osredotočilo na optimizacijo proizvodnih metod in izboljšanje obstoječe programske opreme za polavtomatizirano načrtovanje filtrov. Polaritonski filtri naj bi služili tudi kot model za prihodnje aplikacije in prispevali k optimizaciji sodobnih optičnih sistemov. aeemobility.de poudarja, da lahko ta tehnološki napredek deluje kot temelj za naslednjo generacijo optičnih naprav, tako z znanstvenega kot komercialnega vidika.

Kombinacija inovativnih materialov in kreativnega dizajna spreminja način obravnave svetlobe v optičnih sistemih. Prihodnje raziskave se bodo osredotočile na integracijo novih filtrov v senzorje, kot so LiDAR in zaslonske tehnologije, kar bi lahko znatno povečalo funkcionalnost in učinkovitost optičnih sistemov.