Rinner prejel nagrado za raziskavo jezika in rasizma!

Rinner prejel nagrado za raziskavo jezika in rasizma!

V kontekstu vse večje ozaveščenosti o slabšalnem jeziku in njegovih učinkih je dr. Stefan Rinner, znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu UDE, predstavil pomembne rezultate raziskave. Nedavno je prejel glavno nagrado kulturnega sklada mesta Salzburg v vrednosti 12.000 evrov za študijo žaljivk, torej slabšalnih izrazov. Rinner se še posebej posveča pomenu in vplivu izrazov, kot sta N-beseda in Z-beseda.

Namen Rinnerjeve raziskave je razviti novo sociolingvistično teorijo, ki bo omogočila boljše razumevanje in morebitno preprečevanje negativnih učinkov žalitev. Učinek žalitev primerja s simboli, kot je svastika, ki signalizira antisemitsko držo. Te primerjave ponazarjajo, kako globoko so v družbi zakoreninjeni rasistični odnosi.

Jezik kot ogledalo družbenih problemov

Rinner trdi, da lahko uporaba žaljivk tudi nezavedno prispeva k razvrednotenju določenih skupin. Poudarja, da prepoved žaljivk ne bi smela omejevati svobode izražanja, saj se nevtralni izrazi še vedno lahko uporabljajo. Pri tem se odpirajo vprašanja, ki niso le jezikovne, temveč tudi družbene narave.

Debate o besedi Z, ki so potekale v pogovorni oddaji WDR “The Last Instance” leta 2020, kažejo, kako kontroverzna je tema danes. Povabljeni gostje so med razpravo rabo Z-besede in N-besede označili za nediskriminatorno, kar je v javnosti naletelo na ostre kritike. Ta razprava jasno kaže, da je vsakdanji rasizem v Nemčiji zelo razširjen, čeprav se pogosto ne prepozna kot tak.

Učinki slabšalnega jezika

Slabljiv jezik ima daljnosežne posledice za družbo. Na rasizem se pogosto gleda kot na nasilno dejanje, v resnici pa gre za sistem, ki diskriminira ljudi na podlagi njihove etnične pripadnosti, vere ali barve kože. Rasistični stereotipi in posploševanja, kot je stereotip, da so »vsi Azijci dobri v matematiki«, odvzamejo posameznikom njihovo edinstvenost in krepijo ozračje diskriminacije.

Vplivi jezika na to, kako ljudje razmišljajo in čutijo, so Rinnerjeva osrednja raziskovalna tema. Vodi tudi raziskovalni projekt »The Therapeutic Game«, ki se ukvarja s filozofijo jezika v psihoterapiji in ga financira Fundacija Fritz Thyssen. Ta projekt preučuje uspehe pogovornih terapij z uporabo različnih tehnik pogovora, ki temeljijo na pristopu Davida Lewisa, znanem kot »scorekeeping«.

Pomen jezika je še posebej kritičen pri razpravah o rasističnih izrazih, saj ima diskriminatorni jezik zgodovinske korenine in reproducira rasistične ideologije. Rasne žaljivke, kot je beseda Z, niso le jezikovni pripomočki, ampak tudi nosilci resničnih nasilnih dejanj in stereotipov, ki so tesno povezani z oblikovanjem identitete BIPoC. Ta jezik ne vpliva le na dojemanje okolja, ampak ima tudi dokazljive negativne učinke na fizično in psihično počutje prizadetih.

Če povzamemo, lahko rečemo, da je obravnava slabšalnega jezika in s tem povezanih družbenih vprašanj, kot je rasizem, ključnega pomena. Rinnerjevo delo prispeva k razvoju boljšega razumevanja teh zapletenih odnosov in ozavešča potrebo po kritičnem razmisleku o jeziku, ki ga uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Povzetek informacij in nadaljnje teoretične temelje o temah psovk in slabšalnega jezika je mogoče najti v različnih študijah, vključno z deli Sosa 2018 in McGowan 2019. Ti viri zagotavljajo dragocen vpogled v mehanizme za rasističnim sovražnim govorom in njegovo jezikovno zajemanje.