Poletna zabava v Romaneumu: veselje in navdih za obletnico!

Poletna zabava v Romaneumu: veselje in navdih za obletnico!

22. avgusta 2025 je v Romaneumu v kampusu Neuss potekal poletni festival FernUniversität, ki ni zaznamoval le praznovanja 50. obletnice ustanove, temveč se je osredotočil tudi na temo sreče. Skupaj z alumni, mentorji in dijaki je bil organiziran večer, ki je bil hkrati svečan in premišljen. Vodja kampusa Katrin Schnarr je v svojem govoru poudarila, da je sreča občutek posameznika, ki je pogosto povezan z osebnimi mejniki, kot je zaključek študija. Ta ugotovitev poudarja pomen pripovedi o sreči v akademskem in osebnem kontekstu.

Sredi tega praznovanja je avtorica Julia Morgenthaler predstavila svojo knjigo »Svetleča obzorja«. Morgenthalerjeva, ki je pred tem pustila za seboj 20-letno kariero v varni službi, je opisala, kako jo je šestmesečno potovanje po svetu navdihnilo za razmišljanje o temi sreče. Njene izkušnje v državah, kot so Kostarika, Tonga, Nova Zelandija in Singapur, so oblikovale njen pogled na temo. Knjiga ponuja poglobljen vpogled v različne vidike sreče na podlagi ljudi, ki jih je srečala na svojem potovanju.

Vpliv sreče pri raziskovanju

Raziskovanje sreče je v zadnjih letih dobilo zagon in zajema številne discipline. Ti raziskujejo pogoje sreče od filozofije do nevroznanosti. Najstarejša filozofska definicija sreče, kot jo je oblikoval Aristotel (384–322 pr. n. št.), jo opisuje kot cilj, h kateremu človek stremi zaradi samega sebe. V tem smislu Aristotel definira srečo kot objektivno izpolnitev svoje razumske narave.

Nasprotno pa Epikur (341–270 pr. n. št.) opisuje srečo kot odsotnost bolečine in potrebe. Stoiki, kot je Seneka (1–65 n. št.), ugotavljajo, da lahko zunanji vplivi zmotijo ​​srečo. Ta zgodovinska razmišljanja kažejo, da je iskanje sreče kompleksna in večplastna razprava, ki jo dopolnjujejo sodobni vpogledi v delovanje možganov. Nedavne študije uporabljajo tehnologije, kot sta fMRI in EEG, za merjenje možganske aktivnosti, povezane z občutkom sreče. Ugotovljeno je bilo, da večja aktivnost v levem prefrontalnem korteksu (PFC) korelira z večjim subjektivnim zadovoljstvom.

Sodobni pristopi in družbena percepcija

Sodobne raziskave sreče, na katere so pomembno vplivale osebnosti, kot je Martin E. P. Seligman, preučujejo tudi vpliv bogastva na srečo. Pravzaprav podatki kažejo, da so bogatejše države in ljudje srečnejši. Hkrati je iskanje materialnega bogastva opredeljeno kot možen stresor, ki lahko vpliva na srečo na želenih področjih.

Alfred Bellebaum, direktor »Inštituta za raziskovanje sreče« v Nemčiji, in Ruut Veenhoven, pionir nizozemskega raziskovanja sreče, raziskujeta napredne koncepte, kot je »optimalni stres«, ki pravi, da lahko ustrezni izzivi spodbujajo srečo.

Če povzamemo, poletni festival na FernUniversität v Neussu pokaže, kako se osebni in akademski pogledi na srečo združijo v interaktivnem okviru. Morgenthalerjeva premišljena izmenjava z obiskovalci po branju je poudarila pomen dialoga o sreči za skupnost, saj institucionalna praznovanja odražajo spreminjajočo se akademsko pokrajino.