Izumiranje jezika: Kako spodletelo poučevanje tujih jezikov!

Izumiranje jezika: Kako spodletelo poučevanje tujih jezikov!

V nedavnem podcastu je prof. dr. Christine Dimroth iz Univerza v Münstru Obravnavani so izzivi in ​​priložnosti poučevanja tujih jezikov v nemških šolah. Dimroth izraža zaskrbljenost zaradi premajhnega izkoriščanja potenciala, ki ga ponuja usvajanje jezika, in posebej poudarja pomen zgodnjega poučevanja angleščine. Po njenem mnenju pa bi se morali manj osredotočati na slovnična pravila in bolj na sposobnost komuniciranja v vsakdanjem življenju.

Ključna ugotovitev, ki jo deli, je, da študije kažejo, da imajo otroci, ki se angleščine učijo v srednji šoli, do osmega razreda podobne jezikovne spretnosti kot njihovi vrstniki, ki so bili angleščini izpostavljeni v osnovni šoli. Dimroth zagovarja načrtovanje faz usvajanja jezika tako, da spodbujajo zgodnje učenje jezikov in odložijo osredotočenost na pravilna pravila.

Strokovne in socialne veščine

Druga pomembna točka v Dimrothovem argumentu je razlikovanje med jezikovno in poklicno kompetenco. To je še posebej pomembno za priseljence, saj, poudarja, zdravnikov naglas ne pove nič o zdravniških sposobnostih osebe. V tem kontekstu tudi apelira na družbo, naj na druge jezike in jezikovne različice ne gleda kot na grožnjo svojemu jeziku, temveč naj jih vidi kot obogatitve v kontekstu kvalificiranega priseljevanja.

Dimroth obravnava tudi resen problem izumiranja jezikov. Več kot polovici od približno 7000 svetovnih jezikov grozi izumrtje, kar se ji zdi žalostno. Trend, da se ljudje pogosto učijo jezikov, ki jim ponujajo najboljše življenjske možnosti, opisuje kot običajno. Ta razvoj je težko preprečiti, ker mnogi od njih preidejo na jezike z večjim komunikacijskim obsegom.

Večjezičnost kot priložnost

V kontekstu večjezične družbe je Izobraževalne raziskave kako pomembna je podpora otrokom z migrantskim ozadjem. Skoraj vsak drugi otrok v večjih nemških mestih je nedavno pripadal tej skupini. Zgodnje usvajanje nemškega jezika ne bi smelo le spodbujati integracije, ampak tudi podpirati nadaljnjo uporabo maternega jezika.

Povečanje jezikovne raznolikosti v Nemčiji, ki ga povzročajo migracije, internet in mobilnost na evropskem notranjem trgu, predstavlja nove izzive za izobraževalno politiko. Ključno je, da izobraževalne ustanove prepoznajo realnost večjezičnosti in ustvarijo dodatne okvirne pogoje, ki omogočajo, da se v večjezičnosti vidi priložnost.

Financiranje raziskav o jezikovnem izobraževanju in večjezičnosti, ki jih vodi zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave, želi zagotoviti vpogled v to, kako se večjezični otroci in mladi učijo in kako je mogoče te rezultate vključiti v izobraževalno politiko.

Da bi ustvarili v prihodnost usmerjeno jezikovno izobraževanje, pod vodstvom prof. dr. dr. h.c. Ingrid Gogolin z univerze v Hamburgu je ustanovila koordinacijski urad. Kontaktni osebi, kot sta Antje Hansen in dr. Sarah McMonagle, sta na voljo za podporo učinkovitega izvajanja jezikovnega izobraževanja, usmerjenega v prihodnost.