Tijen Ataoğlu obišče FernUni Hagen: Izobraževanje za vsakogar!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Poslanec Bundestaga Tijen Ataoğlu obišče FernUniversität Hagen 15. avgusta 2025; Osredotočite se na izobraževanje in dostopnost.

Bundestagsabgeordnete Tijen Ataoğlu besucht am 15.08.2025 die FernUniversität Hagen; Fokus auf Bildung und Zugänglichkeit.
Poslanec Bundestaga Tijen Ataoğlu obišče FernUniversität Hagen 15. avgusta 2025; Osredotočite se na izobraževanje in dostopnost.

Tijen Ataoğlu obišče FernUni Hagen: Izobraževanje za vsakogar!

15. avgusta 2025 je poslanec Bundestaga Tijen Ataoğlu obiskal FernUniversität v Hagnu. V spodbudni izmenjavi z rektorjem prof. dr. Stefanom Stuermerjem in prorektorjem prof. dr. Osmanom Isfenom so se pogovarjali o pomembnih temah, povezanih z razvojem univerze. Osrednja tema pogovora je bila interakcija med pravom, politiko in družbo ter dostop do izobraževanja za ljudi v različnih življenjskih situacijah. Ataoğlu, ki je bil rojen v Wipperfürthu, je poudaril pomen izobraževanja in še posebej dostopnost FernUniversität za vse, ne glede na njihov življenjski položaj.

Tijen Ataoğlu se je rodila 21. julija 1989 in je končala šolanje na katoliški osnovni šoli St. Nikolaus in občinski srednji šoli Engelbert von Berg v Wipperfürthu. Po končani srednji šoli leta 2009 se je odločila za študij prava na univerzah v Kölnu in Istanbulu, ki ga je zaključila s prvim izpitom leta 2015. Naslednji magistrski študij nemško-turškega poslovnega prava je zaključila na Univerzi v Kölnu in Istanbul Bilgi leta 2016 z LL.M. stran.

Kariera in predanost

Po študiju je Ataoğlu zaključila pravno pripravljalno službo na višjem deželnem sodišču v Kölnu. Postaje v tem času so vključevale deželni parlament Severnega Porenja-Vestfalije in nemško veleposlaništvo v Washingtonu D.C. Leta 2019 je začela opravljati naloge sodnice v okrožju regionalnega sodišča Hagen. Marca 2025 je bila izvoljena v nemški bundestag, kjer bo nadaljevala z uresničevanjem svojih političnih ambicij.

Od decembra 2021 do marca 2025 je bila tudi na dopustu zaradi dela v deželni parlamentarni skupini CDU v Severnem Porenju-Vestfaliji. Tam je vodila službo vodje poslanske skupine in bila aktivna kot koordinatorka parlamentarnih preiskovalnih komisij. Te raznolike izkušnje podpirajo njihovo zavezanost izboljšanju izobraževalnih možnosti v Nemčiji in njihovo zavezanost ustvarjanju vključujočega izobraževalnega sistema.

Kontekst izobraževalnega sistema

Obisk Tijena Ataoğluja sodi v zgodovinski kontekst, v katerem se nemški univerzitetni sistem nenehno spreminja. Razvoj nemških univerz, ki sega v srednjeveški visokošolski sistem, se je spremenil od elitnega izobraževanja do širše dostopnega nabora predmetov. Po drugi svetovni vojni je bil visokošolski sistem reformiran z namenom zagotavljanja večje avtonomije in fleksibilnosti.

Trenutno je v Nemčiji približno 350 visokošolskih ustanov, vključno s 97 univerzami. Bolonjska deklaracija iz leta 1999 je bila namenjena oblikovanju evropskega visokošolskega prostora in je privedla do uvedbe diplom in magistrov. Cilj teh reform je nadaljnje povečanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in izboljšanje prožnosti univerz glede na regionalne in mednarodne zahteve. Izobraževalni sistem je torej ključ do pravične družbe, kar je Ataoğlujeva tako odločno poudarila med obiskom FernUniversität.

Na splošno obisk Tijena Ataoğluja kaže na pomembne povezave med izobraževanjem, pravom in politiko ter zavezanost mladih politikov pravičnejši in bolj vključujoči izobraževalni pokrajini v Nemčiji.