Kriza zaupanja v novinarstvo: Študija izpostavlja nezadovoljstvo z demokracijo

Kriza zaupanja v novinarstvo: Študija izpostavlja nezadovoljstvo z demokracijo

6. junija 2025 je ekipa Inštituta za novinarstvo na Tehnični univerzi v Dortmundu prejela prestižno nagrado Alexis de Tocqueville v St. Louisu (ZDA). To nagrado vsako leto podeljuje Svetovno združenje za raziskovanje javnega mnenja (WAPOR) za najboljši znanstveni članek na temo demokracije in javnega mnenja. Nagrajeni članek se ukvarja s povezavo med medijskim skepticizmom in nezadovoljstvom z demokracijo v Nemčiji ter je opisan kot dobro premišljen in empirično utemeljen.

Raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo dr. Thomas Roessing, Kristina Beckmann, Leonie Krzistetzko, prof. Michael Steinbrecher in prof. Günther Rager, je v svoji dolgoročni študiji “Journalism and Democracy” ugotovila, da obstaja pomembna povezava med upadanjem zaupanja v novinarstvo in splošnim nezadovoljstvom z demokracijo. Iz tega sklepamo, da je blaginja anketirancev tesno povezana z njihovim nezadovoljstvom z obema področjema.

Kriza zaupanja v novinarstvo

Trenutni rezultati študije niso zanimivi le za znanstvenike, ampak so tudi politično zelo pomembni. Podrobna preiskava kaže, da del prebivalstva novinarjem sistematično ne zaupa. Raziskave so pokazale, da približno 11 % anketirancev ne zaupa medijem in meni, da jih namenoma zavajajo. Poleg tega jih 15 % meni, da mediji in politika sodelujejo pri manipulaciji javnega mnenja. Ta skepticizem se je močno povečal, odkar se je leta 2014 razširil izraz »lažljivi tisk«, zlasti na demonstracijah Pegide in AfD.

Pravzaprav so se napadi na medijske delavce v Nemčiji med letoma 2015 in 2022 dramatično povečali, saj so zabeležili 287 fizičnih napadov. Širjenje medijskega cinizma je očitno povezano z vrzelmi v reprezentaciji in pomanjkanjem znanja o medijih. Pomanjkanje razumevanja delovanja novinarstva krepi to nezaupanje in je privedlo do razdeljene podobe novinarstva v Vzhodni in Zahodni Nemčiji.

Krepitev zaupanja medijev

Študija nakazuje, da bi večja transparentnost novinarskega dela in usmerjeno spodbujanje medijske pismenosti med prebivalstvom lahko pripomogla k krepitvi zaupanja. Medijska pismenost velja za bistvenega pomena za demokratično sodelovanje in vključuje kognitivno, čustveno in praktično razsežnost. Kognitivne veščine se nanašajo na poznavanje medijskih sistemov, medtem ko afektivne veščine vključujejo spoštovanje novinarstva.

Profesionalno novinarstvo velja za bistveno za delovanje demokracije. Kljub temu je novinarstvo sredi krize zaupanja, ki jo spodbujata tudi napredujoča digitalizacija in uporaba umetne inteligence. The first applications of AI in journalism date back about ten years ago, and today journalists are faced with the challenge of dealing with the authenticity of content and maintaining audience trust.

Na koncu je treba poudariti, da študijo »Novinarstvo in demokracija« podpira Fundacija Tiskovne hiše NRZ in vsako leto anketira politike, novinarje in prebivalstvo, da bi celovito analizirala pričakovanja do novinarstva in zaupanje v to institucijo. Ta spoznanja so velikega pomena tako za medijsko krajino kot za politične strukture.

Za več informacij o tem, kako danes dojemamo novinarstvo in kakšne izzive mora premagovati, najdete podrobne analize v posameznih študijah. This is also shown by an academic study Zvezna agencija za državljansko izobraževanje kompleksnost odnosa med novinarstvom in družbo.

Poleg tega so obsežne študije o medijski pismenosti in pričakovanjih novinarstva v Študij novinarstva na TU Dortmund ki ponujajo vznemirljive vpoglede v različne perspektive.