Volitve 2025: Na vidiku so matematična razkritja in novi zakoni!

Volitve 2025: Na vidiku so matematična razkritja in novi zakoni!

8. marca 2025 je na Univerzi v Siegnu potekalo tradicionalno predavanje rožni ponedeljek, ki je letos osvetlilo vznemirljivo in kompleksno temo volitev. V duhovitem predavanju je geomatematik prof. dr. Volker Michel spregovoril o tem, kako potekajo volitve in posredoval pomembne matematične osnove, ki so bistvene za razumevanje volilnih procesov. Visoka udeležba na predavanju kaže na veliko zanimanje občanov za temo.

Prof. Michel je razpravljal o različnih volilnih sistemih ter njihovih prednostih in slabostih, hkrati pa je obravnaval tudi možnosti manipulacije volilnih sistemov. Osrednji element njegovih pripomb je bil pomen demokracije in preglednosti volitev. Na sproščen način je zastavljal vprašanja o previsnih in kompenzacijskih mandatih ter razpravljal o rezultatih zveznih volitev leta 2025 in o izračunu razdelitve sedežev v novem političnem kontekstu.

Nov volilni zakon in njegovi učinki

Junija 2023 je začel veljati nov volilni zakon, ki je temeljito spremenil okvirne pogoje za zvezne volitve. Ta zakon v skladu z Uradnim listom Zvezne zakonodaje 2023 I št. 147 ohranja osnovni značaj proporcionalne zastopanosti, vendar je njegov cilj zmanjšati velikost nemškega Bundestaga in narediti njegovo velikost bolj predvidljivo. V prihodnje bo zakonsko določena velikost bundestaga 630 poslancev, namesto prejšnjih 598, kar je po volitvah leta 2021 dejansko znašalo 736 poslancev.

Število volilnih enot ostaja 299, volivci pa lahko še vedno oddajo dva glasova. S prvim glasom izvolijo kandidata v svoji volilni enoti, z drugim pa podprejo državno listo stranke. Proporcionalna sestava bundestaga zdaj temelji izključno na sekundnih glasovih, kar pomeni, da previsni in kompenzacijski mandati ne veljajo več.

Reforma v podrobnosti

Postopek za izračun razdelitve sedežev je bil spremenjen s spremembo zakona o zveznih volitvah 8. junija 2023. Od zveznih volitev leta 2025 naprej morajo biti sedeži zajeti tudi z drugimi glasovi. Ključna točka za stranke je petodstotni prag. To pravilo pravi, da pri razdelitvi mandatov sodelujejo le stranke, ki prejmejo najmanj pet odstotkov sekundnih glasov. Na drugi strani so bile odpravljene določbe o osnovni mandatni klavzuli, ki je omogočala pridobitev mandatov strankam z najmanj tremi neposrednimi mandati.

Zvezno ustavno sodišče je 30. julija 2024 razsodilo, da je petodstotni prag delno kršil temeljni zakon. Do sprejetja nove ureditve pa bo ta zaenkrat še v veljavi, vendar sprememba določa, da bodo stranke z manj kot petimi odstotki izločene le, če bodo prejele največ prvih glasov v manj kot treh volilnih enotah.

Zgornja razdelitev mandatov se izvede sorazmerno z drugimi glasovi za državne liste strank, spodnja razdelitev pa razdeli določene mandate med državne liste v razmerju z drugimi glasovi. Kandidati v volilni enoti so razvrščeni po prvem glasovalnem deležu, kar je namenjeno zagotavljanju podelitve mandatov po vrstnem redu prejetih glasov.

Te spremembe so del obsežne reforme, katere namen je Bundestag narediti bolj učinkovit in demokratičen. Prof. Michel je svoje predavanje zaključil s poudarkom, da je globlje razumevanje materialne podlage volitev ključnega pomena za aktivno sodelovanje državljanov v demokratičnih procesih.

Za več informacij o spremembah volilne zakonodaje obiščite spletno stran Zvezni uradnik za vračanje kot tudi to Portal Bundestag se posvetovati.