Osredotočite se na akademsko svobodo: Smo vse bolj ogroženi?

Osredotočite se na akademsko svobodo: Smo vse bolj ogroženi?

Adenauerjevo predavanje na Univerzi v Kölnu, pomembnem forumu za razpravo o akademski svobodi, bo v torek, 3. junija 2025, ob 19. uri. Letos bo kot govornica nastopila priznana profesorica dr. Bettina Rockenbach, predsednica Leopoldina – Nacionalne akademije znanosti. Njeno predavanje z naslovom "Kako svobodna je znanost? O idealu in realnosti v fazi geopolitičnih preobratov" kritično obravnava aktualne izzive akademske svobode v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Dogodek poteka v predavalnici B stavbe predavalnice na naslovu Albertus-Magnus-Platz 1 v Kölnu.

Adenauerjeva predavanja so skupna pobuda Univerze v Kölnu in družine Adenauer z namenom razprave o glavnih političnih vprašanjih in politični kulturi v Nemčiji, Evropi in svetu. Konrad Adenauer, prvi kancler Zvezne republike Nemčije, je po prvi svetovni vojni dal pobudo za ustanovitev nove univerze v Kölnu. Za novinarje je obvezna prijava, dodatne informacije o ciklusu predavanj pa so na voljo na spletni strani univerze na ta povezava.

Izzivi za akademsko svobodo

Avtoritarni režimi, kot so Severna Koreja, Kitajska in Afganistan, igrajo vidno vlogo v sedanjem diskurzu o akademski svobodi, saj so resni posegi v akademsko svobodo tam pogosti. Medtem ko so tako drastični ukrepi neobičajni v zahodnih demokracijah, vključno z EU, obstajajo zaskrbljujoči trendi. Vzpon desnih populističnih strank predstavlja resno tveganje za akademsko svobodo. To je še posebej očitno, če upoštevamo politične spremembe v ZDA v času mandata Donalda Trumpa, kot npr zvezna agencija za državljansko izobraževanje opombe.

Akademska svoboda je v Nemčiji in Evropi vse bolj pomembna. Politične razprave poudarjajo vlogo univerz in njihov prihodnji vpliv na družbo. Znanstveniki pogosto menijo, da je njihova individualna svoboda raziskovanja omejena z organizacijskimi zahtevami in vplivom vodstva univerze. Spremembe v razumevanju ustavnega jamstva akademske svobode opažamo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Vpliv družbenega okolja

Spremembe, ki se dogajajo na univerzah, so izjemno pomembne. Osrednji vidik je prehod na nov javni menedžment, ki je okrepil vpliv vodstva univerze. Hkrati se znanstvenikom, zlasti tistim, ki niso v profesorskem položaju, zmanjšujejo možnosti za profesure in so močno odvisni od odločitev profesorjev glede sredstev.

Druga kritična točka je kronično premajhno financiranje univerz. Delež osebja, ki ga financirajo tretje osebe, se je povečal z 10 % na skoraj 30 %, kar pomeni, da so številni raziskovalci pod pritiskom, da se osredotočijo na glavne teme. To ogroža svobodo raziskovanja in povečuje neenakosti pri razdeljevanju sredstev tretjih oseb.

V širšem kontekstu je opaziti, da se znanstvena spoznanja vedno bolj uporabljajo v neznanstvene namene. To lahko omeji akademsko svobodo, saj lahko prevelika osredotočenost na družbena vprašanja ogrozi neodvisnost raziskovanja. Vse večji nadzor družbenih skupin nad znanstvenim diskurzom ustvarja tudi napetosti med uveljavljenimi znanstveniki in zunanjimi sodelavci, ki se borijo za dostop do interpretativne suverenosti.

Oblikovanje okvirnih pogojev za akademsko svobodo je ključnega pomena. Spremembe so pogosto nenamerne in imajo lahko potencialno nepredvidljive učinke. Od znanstvenikov se zahteva, da se zavedajo možnih groženj svojim svoboščinam in da do državnih akterjev ravnajo previdno, da bi branili integralne vrednote znanosti. Prihajajoče Adenauerjevo predavanje ponuja dragoceno platformo za razpravo o teh temah za razmislek o izzivih in priložnostih v akademski svobodi.