Premagovanje strahov pred prihodnostjo: Tako načrtuje generacija jutrišnjega dne!

Premagovanje strahov pred prihodnostjo: Tako načrtuje generacija jutrišnjega dne!

V okviru raziskovalnega projekta »Načrtovanje v akciji«, ki ga vodi prof. dr. Ruth Ayaß, se znanstveniki na Univerzi v Bielefeldu intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako ljudje v vsakdanjem življenju govorimo o prihodnjih načrtih in jih lahko uspešno uresničimo. Jonas Kramer in dr. Sarah Hitzler sta vključena raziskovalca, ki se ukvarjata z negotovostjo prihodnosti. Ta projekt financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG) in traja od leta 2021 do 2024.

Analiza temelji na obsežnih podatkih, pridobljenih iz videoposnetkov in prepisov pogovorov. Ti pogovori se pogosto začnejo tako, da oseba izrazi določeno namero ali oblikuje nujno nalogo. Analiza je proizvedla več sto ur video posnetkov, pri čemer je Kramer dva tedna snemal družino in kasneje zbral dodatne podatke, da bi dobil popolnejšo sliko.

Pristopi k negotovosti

Cilj študije je identificirati strukture načrtovalskih razprav. Ključna ugotovitev kaže, da ljudje pri načrtovanju počitnic pogosto imenujejo in navedejo negotove dejavnike, da bi ustvarili gotovost. To kaže na način, kako načrtovanje velja za prakso, usmerjeno v prihodnost, ki želi aktivno oblikovati prihodnje dogodke, kar kaže tudi praksa urbanega razvoja.

V teoriji načrtovanja obstajata dva glavna pristopa: dominantni pristop, ki se opira na avtoritativno znanje in zagotavlja glavne načrte, in deliberativni pristop, ki omogoča polifonijo in se opira na demokratične ukrepe. Slednje ponazarja koncept »sodelovalnega načrtovanja«, ki ga je skovala Patsy Healy. Negotovosti pri načrtovanju torej ne zahtevajo le natančnih scenarijev in napovedi, temveč tudi prepričljivo komunikacijo za povezovanje različnih mnenj.

Odpornost pri načrtovanju

Osrednji koncept v trenutnem diskurzu o načrtovanju je odpornost, opisana kot zmožnost sistema, da se sam pozdravi po motnjah. Načrtovanje, usmerjeno v odpornost, zahteva proaktivne posege in zagotavljanje povezljivosti znotraj urbanih struktur. Ključni dejavniki za odpornost so prostorske rezerve, ki jih je mogoče aktivirati, raznoliki vzorci uporabe, varne zgradbe in zanesljiva infrastruktura.

Dunaj si na primer prizadeva za pristop pametnega mesta, ki poudarja suverenost podatkov in sodelovanje, medtem ko bolj kritični glasovi opozarjajo na nevarnosti uporabe podatkov. Konflikt glede projekta pametnega mesta Quay Side v Torontu to ponazarja, saj so bili izraženi pomisleki glede kršitev osebnih pravic. Ta vprašanja so zelo pomembna tudi glede na podnebne spremembe in z njimi povezane izzive.

Simon Andreas Güntner, profesor prostorske sociologije na TU Dunaj, poudarja, da na kulture načrtovanja vplivajo politični, družbeni in tehnološki razvoj. Poudarja, da dobro načrtovanje, ki temelji na jasnih vrednotah in občutljivih posegih, omogoča mesto, v katerem je vredno živeti tudi prihodnjim generacijam.

Razprava o načrtovanju in odpornosti poudarja, kako pomembno je, da akterji ne razlagajo svojih nalog le v povezavi s trenutnimi izzivi, ampak se osredotočajo tudi na vizije prihodnjega razvoja in spopadanja z negotovostmi. Kramerjev doktorat na temo »Vsakodnevno načrtovanje« na podiplomski šoli za zgodovino in sociologijo v Bielefeldu je nadaljnji korak v tej pomembni raziskavi.