Erozija tal v vinogradništvu: Trier raziskuje digitalne rešitve!

Erozija tal v vinogradništvu: Trier raziskuje digitalne rešitve!

Erozija tal resno ogroža vinogradništvo, zlasti na pobočjih. Ekstremni vremenski pojavi, kot sta suša in močno deževje, vodijo do povečane erozije in izpiranja tal. V tem kontekstu opisuje Univerza v Trierju da želi mednarodni raziskovalni projekt razviti aktualne rešitve za vinarje. Projekt z naslovom Sustainable Soil Management Decision Support System in Viticulture je podprt s strani Evropske unije in je namenjen zagotavljanju digitalnih orodij za zaščito tal.

Na tem projektu bo delala ekipa štirih raziskovalcev iz Trierja, ki so specializirani za fizično geografijo. Dr. Manuel Seeger, višji akademski svetovalec na tem oddelku, poudarja, da imata vinorodni regiji v Trierju in Granadi primerljive razmere. Ekipa bo zato marca 2024 odpotovala v Andaluzijo, da bi analizirala tamkajšnje razmere.

Digitalne rešitve za vinarje

Načrtovano digitalno orodje v obliki aplikacije bo vinarjem pomagalo pri premišljenih odločitvah glede zaščite tal. Aplikacija bo zagotovila izčrpne informacije o stanju tal, ustvarjanju zelenic in odkrivanju škodljivcev. Raziskovalci iz Trierja so v projekt vključili svoje obsežne izkušnje na področju meritev terena, posnetkov z droni in dokumentacije o vegetaciji.

Pripravljenost za izvajanje zaščitnih ukrepov proti eroziji tal je v Nemčiji že velika. V okviru projekta bodo sodelovali tudi mednarodni partnerji s področja sociologije in humane geografije. Ti analizirajo pripravljenost in dojemanje španskih in grških vinarjev do novih rešitev. Po štiriletnem obdobju financiranja bo končno preučena uporabnost te metodologije v drugih sektorjih kmetijstva.

Globalni izzivi kakovosti tal

Izzivi erozije tal niso omejeni samo na vinogradništvo. Aktualno poročilo, objavljeno v okviru Podnebni poročevalci razpravlja, poudarja, da približno 40 % tal po vsem svetu velja za degradiranih. Vzroki so poleg ekstremnih vremenskih pojavov še intenzivna obdelava tal, uporaba pesticidov in urbanizacija. Ti dejavniki prispevajo k poslabšanju kakovosti tal in imajo resne posledice za svetovno prehransko varnost in podnebno stabilnost.

Zgodovinsko degradacijo tal opažamo od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glede na 16. vrh Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji v Riadu je ponovno poudarjena nujnost tega vprašanja. Leta 2023 so poročali o dramatični degradaciji tal, ki ogroža preživetje človeštva. Površina kmetijsko degradiranih območij se letno poveča za okoli milijon kvadratnih kilometrov in prizadene 1,8 milijarde ljudi, zlasti v najrevnejših državah sveta.

Glede na te globalne izzive so trajnostne rešitve bistvenega pomena. Uporaba novih tehnologij, kot so veliki podatki in umetna inteligenca, bi lahko pomagala v boju proti degradaciji tal in hkrati povečala kmetijsko produktivnost. Potreba po kmetijskih strukturnih reformah in boljšem gospodarjenju z vodami postaja vse bolj jasna, da bi rešili obstoječe težave in zagotovili dolgoročno prehransko varnost.