Nova metoda za identifikacijo vrst: Univerza v Trierju revolucionira biotsko raznovrstnost!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Univerza v Trierju razvija učinkovito metodo za raziskovanje biotske raznovrstnosti z uporabo mobilne analize DNK. Uspešno opravljeni testi.

Universität Trier entwickelt effiziente Methode zur Biodiversitätsforschung mit mobiler DNA-Analyse. Erfolgreiche Tests durchgeführt.
Univerza v Trierju razvija učinkovito metodo za raziskovanje biotske raznovrstnosti z uporabo mobilne analize DNK. Uspešno opravljeni testi.

Nova metoda za identifikacijo vrst: Univerza v Trierju revolucionira biotsko raznovrstnost!

Raziskovalna skupina na Univerzi v Trierju je razvila inovativno metodo za preučevanje biotske raznovrstnosti. Pod vodstvom prof. dr. Henrika Krehenwinkla nova metoda omogoča hitro in stroškovno učinkovito identifikacijo vrst v vodnih telesih, kot so reke in jezera, brez potrebe po kompleksnih laboratorijskih tehnikah. To metodo so že uspešno preizkusili v reki Ruwer blizu Trierja. Zaradi globalnega upadanja biotske raznovrstnosti je postala potreba po zanesljivih metodah za beleženje sprememb v naravi nujna.

Doslej so bile običajne analize pogosto dolgotrajne, drage in so zahtevale ulov ali usmrtitev živali. Nova metoda uporablja prenosne naprave in posebej razvit testni protokol. Vodo vzamemo iz vodnega telesa, jo filtriramo in iz filtra izločimo okoljsko DNK. Ta DNK se nato pomnoži z mobilnimi napravami in analizira s sodobnim sekvencerjem. Postopek torej omogoča prepoznavanje vrst rib, ne da bi jih bilo treba ujeti ali poškodovati.

Prispevek k varstvu narave in vrst

Ta razvoj je pomemben korak za zaščito narave in vrst ter kaže, kako lahko sodobna tehnologija prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Tudi rezultati nove metode se dobro ujemajo s klasičnimi metodami. To daje raziskovalcem dodatno zaupanje v veljavnost njihovih rezultatov. Univerza v Trierju tako daje dragocen prispevek k svetovnim raziskavam na področju biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave. Raziskovalni projekt vodi prof. dr. Henrik Krehenwinkel, dosegljiv na +49 651 201-4911, in je bil nedavno objavljen.

V Berlinu medtem izvajajo pilotni projekt za spodbujanje biološke raznovrstnosti. Cilj tega projekta, ki ga izvaja Fundacija za ljudi in okolje v Reinickendorfu in Mitteju, je ustvariti odskočne biotope vzdolž glavnih zelenih poti. Posebna pozornost je namenjena oblikovanju gredic z divjimi rastlinami, cvetličnih travnikov in tako imenovanega »PikoParka«, ki se razprostira na površini od 300 do 500 kvadratnih metrov.

Cilj tega ukrepa je povezati zelene površine Berlina, da bi ustvarili zatočišča za divje živali. Odskočni biotopi so sestavljeni iz suhih zidov, divjega grmovja in odmrlega lesa ter ponujajo živalim možnost skrivanja, ogrevanja in zimskega spanja. Ti biotopi niso le blizu narave, ampak so tudi prosto dostopni in ustvarjajo stičišče mestnega prebivalstva.

Pri izvajanju so vključeni številni akterji, vključno s pripravniki iz izobraževalnega centra OTA gGmbH, himmelbeet, NaturFreunde e.V., različnih šolskih skupnosti in vrtnih združenj. Sodelovanje s Prirodoslovnim muzejem pod geslom »Razumeti raznolikost – raziskovanje in doživljanje narave« spodbuja tudi okoljsko izobraževalno ponudbo.

Tema biotske raznovrstnosti

Biotska raznovrstnost, osrednja tema razprav o varstvu narave in okolja, zajema raznolikost življenjskih oblik na nekem območju in je bistvena za preživetje na našem planetu. V Nemčiji živi okoli 48.000 živalskih vrst, 9.500 rastlinskih vrst in več kot 14.000 gliv. Kljub temu je stanje biotske raznovrstnosti alarmantno. Po poročilih je ogroženih 35 % živalskih vrst in 31 % rastlinskih vrst. Zaradi intenzifikacije kmetijstva se je populacija ptic na kmetijskih površinah v zadnjih 40 letih zmanjšala za polovico.

Če povzamemo, je ohranjanje biotske raznovrstnosti ključnega pomena za boj proti izzivom podnebnih sprememb in kmetijske krize. Ključne so strategije, kot so obnova habitatov in ekološko trajnostna raba zemlje in vode, pa tudi oblikovanje zavarovanih območij. Na primer, »zeleni pas« ob nekdanji meji med Zvezno republiko Nemčijo in NDR bi lahko služil kot pomembno omrežje za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Dogodki v Trierju in pobude v Berlinu so jasni koraki v pravo smer za trajnostno zaščito in spodbujanje biotske raznovrstnosti.

Za več informacij o študiju in projektih obiščite spletno stran Univerze v Trierju uni-trier.de, Oddelek senata za okolje, promet in varstvo podnebja berlin.de in stran Goethe Instituta goethe.de biti obiskan.