Reševanje opraševalcev: Trierski znanstveniki se borijo proti izumrtju žuželk!

Reševanje opraševalcev: Trierski znanstveniki se borijo proti izumrtju žuželk!

Zmanjšanje števila žuželk opraševalcev, zlasti čebel, čmrljev in metuljev, predstavlja resno grožnjo svetovnemu razmnoževanju rastlin in preskrbi s hrano. Projekt EU Horizon »BUTTERFLY«, v katerega je vključena Univerza v Trierju, je namenjen reševanju teh izzivov. Projekt, ki ga vodi Univerza v Bergnu, združuje 24 znanstvenih ustanov iz Norveške in Grčije, da bi razumeli vzroke za upad števila opraševalcev in razvili učinkovite ukrepe za krepitev teh pomembnih vrst. Kot pojasnjuje Univerza v Trierju v svojem poročilu, se ime projekta »BUTTERFLY« nanaša na učinek metulja, ki ponazarja, kako imajo lahko majhne spremembe velike učinke.

Pomen žuželk opraševalcev je poudarjen v novi politični povzetek, ki poudarja odnos med temi živalmi in cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDG). Ta dokument je bil objavljen v okviru 15. konference ZN o biološki raznovrstnosti. Poudarja, da so opraševalci bistveni ne le za preživetje človeštva, temveč tudi za kopenske ekosisteme. Na splošno so opraševalci povezani z 58 od 169 ciljev trajnostnega razvoja v 14 od 17 ciljev trajnostnega razvoja, kar kaže na njihovo osrednjo vlogo pri doseganju globalnih ciljev trajnosti.

Raziskovanje in interdisciplinarnost

Raziskovalni projekt »METULJ« poleg bioloških in znanstvenih vidikov vključuje tudi discipline, kot sta filozofija in psihologija. Dr. Katharina Schwarz z univerze v Trierju preučuje psihološko motivacijo ljudi, da izberejo opraševalcem prijazne rastline. Ocenjuje vprašalnike in izvaja računalniške teste za analizo psiholoških učinkov na vedenje. Načrtovani terenski poskusi naj bi rezultate teh laboratorijskih testov prenesli v praktično izvedbo, da bi dobili globlji vpogled v interakcije med človekom in naravo.

Osrednji cilj tega projekta je spodbujanje znanstvene izmenjave med različnimi disciplinami. Univerza v Trierju ponuja odlično infrastrukturo in strokovno znanje, kar je bistvenega pomena za interdisciplinarno raziskovalno delo. Promocija projekta se je začela 1. marca, prvo srečanje zainteresiranih strani pa naj bi potekalo aprila v Parizu.

Trajnostni cilji in njihova implementacija

Evropska komisija in zvezna vlada sta si za cilj zadali doseganje ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili sprejeti leta 2015 kot del Agende 2030. Ta agenda služi kot načrt za zagotavljanje družbene, gospodarske in okoljske trajnosti ter je povezana z izvajanjem ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Poseben poudarek je na odgovornosti vodilnih industrializiranih držav in držav v vzponu, vključno z državami G20, ki bi morale odigrati pionirsko vlogo pri učinkovitem uresničevanju ciljev.

V kontekstu strateških pristopov k podpori opraševalcev se oblikovalci politik spodbujajo, da te živali vključijo v politike, ki obravnavajo cilj trajnostnega razvoja 2 (nič lakote) in cilj trajnostnega razvoja 15 (življenje na kopnem). Izguba divjih opraševalcev v Evropi naj bi se odpravila do decembra 2025 v okviru projekta »Safeguard«. Ta zaveza kaže, kako globoko so vprašanja biotske raznovrstnosti, zaščite opraševalcev in žuželk prepletena z doseganjem ciljev trajnosti.